Leta 1994 je oče direktorja podjetja Damjana Mulca, gozdar, ki se je ukvarjal s spravilom lesa, začel predelovati les. Kupil je tračno žago, delavnico uredil na domači kmetiji in zaposlil enega delavca. Družina je dodatno zemljo kupila od sosedov, zaradi večje natančnosti pri razrezu lesa so nadgradili tudi strojno opremo. Podjetje je v letih od 2003 do 2008 imelo enega ključnega kupca – avstrijsko podjetje, ki je les prodajalo na arabski polotok in v Afriko. Leta 2010 so začeli iskati dodatne partnerje, ki so jih dobili v Avstriji in na Finskem. Leta 2006 se je Otok, kjer je sedež podjetja, začel razvijati v krajinski park, zato so se sčasoma morali preseliti. Kupili so parcelo v industrijskem parku pri Cerknici in leta 2008 začeli graditi poslovno stavbo. Dokončno so se preselili osem let kasneje. Zaradi finančnih težav so iskali nove trge in les začeli izvažati tudi na Hrvaško in v BiH.
Največji potencial je Japonska
Mules les v celoti kupuje od podjetij, ki ga odkupujejo od upravljavcev in lastnikov gozdov, zelo razpršena mreža pa šteje 24 dobaviteljev. Podjetje ima dvanajst kupcev iz tujine, ki so večinoma končni uporabniki. 70 odstotkov posla predstavljajo trije ključni kupci, drugi so manjši. Polizdelke še vedno izvažajo na Bližnji vzhod in v Libijo ter na Japonsko in v Južno Korejo, ki sta najzahtevnejša, a tudi najdonosnejša trga. Največji potencial trenutno predstavlja Japonska, ki je po besedah direktorja Damjana Mulca, ki je vajeti podjetja od očeta prevzel leta 2011, izjemno velik trg, kjer gradijo večinoma lesene hiše. Lokalni trg ne more zadovoljiti vseh potreb, zato tu vidijo priložnost za nadaljnjo širitev poslovanja in 20-odstotno rast izvoza. Povpraševanje po Mulesovih polizdelkih se tudi sicer povečuje, v podjetju pa kot največjo grožnjo vidijo podnebne spremembe in njihove posledice, kot so žledolomi, vetrolomi in lubadar, ki zahtevajo večjo sečnjo, zaradi česar se gozdovi počasneje obnavljajo.
V Sloveniji je več kot sedemsto žag in Mules spada med večje. Kot pravi Damjan Mulec, ne želijo postati največji, zagotovo pa se hočejo uvrstiti med najboljše. Bistvena razlika med drugimi žagarskimi obrati in Mulesom je, da večina žag ne izvaža veliko, prodajajo na domačem trgu ali pa za njih izvoz opravljajo slovenski preprodajalci. Direktor kot glavno konkurenčno prednost podjetja izpostavlja odzivnost in prilagodljivost, saj kupci zahtevajo točno določene dimenzije polizdelkov. Ker si prizadevajo ustreči vsem, po potrebi dokupijo orodja ali stroje. Naslednja prednost je prodaja, ker sami iščejo kupce, ki so večinoma trgovci, in se trudijo delati brez posrednikov, s čimer dosežejo boljšo maržo. Dodatna prednost pa je dobra lokacija v bližini trgovcev s hitro avtocestno povezavo do Luke Koper, kamor večinoma odvažajo predelan les.
Povpraševanje zahteva širitev
Mules ima na sedanji lokaciji v industrijski coni 11 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, od katerih je 3000 kvadratnih metrov skupaj s skladiščem pokritih. V najemu imajo še 5000 kvadratov nepokritih površin, kar je še vedno premalo. »Ker kupci zahtevajo od nas čedalje večje količine, se bomo morali še širiti,« pove Damjan Mulec in doda, da se za dokup zemljišča še dogovarjajo. Proizvodnja je sodobno opremljena, saj so postavili visokotehnološko strojno opremo – robotizirano žago, ki je vredna nekaj milijonov evrov. Z nenehnimi in vsakoletnimi investicijami podjetje načrtuje postopno, a stalno rast, brez velikega zadolževanja, z rastjo pa bodo vlagali v nadaljnjo posodobitev opreme ter avtomatizacijo in robotizacijo.
V podjetju je zaposlenih 18 delavcev, od katerih jih velika večina dela v proizvodnji – na žagi, v skladišču in prevozu. V Mulesu poleg direktorja Mulca delata tudi njegova mama, ki je računovodkinja, in sestra. Z večjim povpraševanjem in širitvijo bodo zaposlovali nove kadre v proizvodnji, vendar zaradi avtomatizacije in robotizacije ne bodo potrebovali veliko dodatnih delavcev.
