V nedeljo bodo na Švedskem parlamentarne, regijske in občinske volitve. Na državni ravni bi lahko prišlo do pravega političnega potresa. Ne gre toliko za to, da bodo skrajno desni Demokrati z okoli petino glasov najbrž za socialdemokrati, ki vladajo od leta 2014, druga največja stranka, ampak predvsem za to, da bi lahko postali največja vladna stranka. Prvič so namreč tri desnosredinske stranke, Zmerna, Liberalna in Krščanskodemokratska stranka, ki naj bi skupaj dobile okoli 30 odstotkov glasov, brez zadržkov in prikrivanja pripravljene sodelovati z Demokrati v vladi.
Desnica se želi s skrajneži vrniti na oblast
Vse desnosredinske stranke so vrsto let zavračale kakršno koli sodelovanje z njimi, a le za stranko Center to še vedno velja. Zdaj pa bi se tri desne stranke rade s pomočjo evroskeptične skrajne desnice, to je Demokratov, po osmih letih vrnile na oblast. Sicer je že leta 2018 voditelj konservativne Zmerne stranke Ulf Kristersson poskušal sestaviti manjšinsko vlado, ki bi se morala opirati tudi na Demokrate, a tedaj Center in tudi Liberalna stranka tega nista dovolila.
Demokrati so nastali leta 1988 iz neonacističnih skupin, svoj vzpon pa dolgujejo 43-letnemu voditelju Jimmieju Akessonu, ki jih vodi že od leta 2005. Zdaj mu je tudi uspelo stranko napraviti sprejemljivo za desnosredinske stranke. Volilce si je pridobil predvsem s trditvijo, da migranti ogrožajo socialno državo, tudi tako, da povzročajo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Samo leta 2015 je na Švedsko, ki ima 10 milijonov prebivalcev, prišlo 163.000 beguncev iz Sirije in Afganistana. Tedaj se je švedsko javno mnenje obrnilo proti migrantom.
V sedanji volilni kampanji je Akesson obtoževal 55-letno socialdemokratsko premierko Magdaleno Andersson, da ni naredila dovolj za preprečitev strelskih spopadov v revnejših mestnih soseskah, kjer živi tudi veliko migrantov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo tako po švedskih mestih 273 strelskih obračunov s 47 mrtvimi. Velikokrat gre za spopade mamilarskih tolp z etničnim ozadjem.
Ni še vse izgubljeno za levico
Izjemno priljubljena Anderssonova, ki je lani novembra na čelu socialdemokratov in manjšinske vlade zamenjala Stefana Löfvena, obljublja, da bo povečala število policistov. Premierka poskuša zmanjšati uspeh Demokratov tudi z opozorilom, da je eden od zaposlenih na vrhu te stranke 1. septembra predlagal praznovanje nemškega napada na Poljsko leta 1939.
Sicer pa hoče Anderssonova še naprej varovati švedsko socialno državo in preprečevati preveliko priseljevanje, kar je postalo nujnost tudi zaradi krepitve Demokratov. »Integracija ni uspela,« je dejala pred nekaj meseci, ko je prišlo do spopada med mladimi migranti in policijo. Njena glavna težava je, da skoraj nima zaveznikov. Zeleni lahko računajo na 6 odstotkov glasov, radikalna levica pa bi lahko dobila kak odstotek več, a na primer leta 2018 so se socialdemokrati skupaj z Zelenimi raje oprli na Center in Liberalno stranko kot na levico. Tudi tokrat še ni vse izgubljeno za levo sredino, saj bi lahko ob dobrem nedeljskem rezultatu socialdemokratov in Zelenih vlado teh dveh strank znova omogočil Center.
