Biografija Elizabete II.
Britanska kraljica Elizabeta II. je bila simbol stabilnosti v hitro se spreminjajočem svetu. V ospredje je vedno postavljala službo domovini in pri tem kljub težavam z zdravjem vztrajala do konca svoje več kot 70-letne vladavine, najdaljše v zgodovini Združenega kraljestva.
Za veliko večino Britancev je bila kraljica, ki je sooblikovala ves povojni čas, edini monarh, ki so ga poznali. Od leta 1952, ko je začela služiti narodu, se je v Združenem kraljestvu zamenjalo 15 ministrskih predsednikov. To je bilo obdobje velikih sprememb, tako za Veliko Britanijo kot kraljevo družino.
Ko je Elizabeta II. leta 1952 zasedla položaj, je bila na čelu imperija z več kot 70 kolonijami, premier pa je bil Winston Churchill. V naslednjih desetletjih so se številne od kolonij osamosvojile, imperij pa se je preoblikoval v Skupnost narodov. Velika Britanija je v tem času vstopila v EU in kasneje iz nje tudi izstopila.
Britanska kraljica, ki je vladala rekordno dolgo, je imenovala štirinajst predsednikov vlade, zadnjo 6. septembra Liz Truss. Elizabeta II. je v tem času sprejela tudi 13 od 14 ameriških predsednikov. Z njo se ni srečal le Lyndon Johnson.
Združeno kraljestvo je ustavna monarhija, vloga kralja oziroma kraljice je protokolarna, o političnih vprašanjih se javno ne izreka in svojih pogledov ne razkriva. Elizabeta II. se je teh načel vseskozi držala, tudi leta 2014, ko so se Škoti na referendumu izrekali o neodvisnosti, in nekaj let kasneje ob referendumu o brexitu.
Da je njen oče, kralj Jurij VI. umrl, je mlada princesa Elizabeta 6. februarja 1952 izvedela, ko je bila z možem Philipom na potovanju po Afriki. Njeno življenje se je v trenutku spremenilo, vrnila se je iz Kenije in si za vladarsko ime izbrala ime Elizabeta II.
Zaradi žalovanja so jo slovesno okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji. To je bil prvi takšen obred, ki so si ga ljudje lahko ogledali po televiziji.
Elizabeta je bila sicer ob rojstvu 21. aprila 1926 tretja v vrsti za britanski prestol, za stricem Edwardom in očetom. A Edward se je leta 1936 le nekaj mesecev po kronanju odpovedal položaju in prestol je zasedel njegov brat, Elizabetin oče Albert, ki je postal kralj Jurij VI.
Šele takrat so začeli bodočo kraljico pripravljati na njeno vlogo in med drugo svetovno vojno je skupaj z očetom in materjo že bodrila Britance ter sodelovala v ženskih teritorialnih enotah vojske.
Philip Mountbatten, s katerim sta bila poročena 73 let, je bil ljubezen njenega življenja. Vanj se je zagledala že kot trinajstletno dekle in čeprav njen oče nad izbiro ni bil najbolj navdušen, sta se leta 1947 poročila. Vojvoda Edinburški se je moral, ko je njegova žena postala kraljica, odpovedati obetavni karieri v mornarici. Si je pa kasneje predvsem prizadeval za modernizacijo monarhije.
Od Philipa, ki je umrl le nekaj tednov pred svojim 100. rojstnim dnevom, se je morala posloviti lani spomladi med epidemijo covida-19. Zaradi covidnih omejitev se je pogreba v kapeli sv. Jurija na windsorskem gradu udeležilo le 30 ljudi, kraljica pa je sama sedela v prvi vrsti.
Ob zlati obletnici poroke je kraljica dejala, da je bil Philip vsa leta njena moč in opora. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva, Charles in Anne, preden je zasedla prestol, medtem ko sta se Andrew in Edward rodila v Buckinghamski palači.
Elizabeta II. je kljub visoki starosti - aprila je dopolnila 96 let - in težavam z zdravjem vse do konca vztrajala pri opravljanju dolžnosti. Že pred leti je dala vedeti, da ne namerava abdicirati.
Leta 2021 je zaradi težav s hojo odpovedala udeležbo na več dogodkih. Težave z zdravjem so se nadaljevale tudi letos; med drugim je prebolela covid-19. Čedalje več njenih obveznosti so zato prevzemali drugi člani kraljeve družine in tradicionalni govor ob odprtju parlamenta v začetku maja je prvič doslej namesto kraljice prebral prestolonaslednik princ Charles, bodoči britanski kralj.
V torek, 6. septembra, je na Škotskem sprejela odstop nekdanjega premierja Borisa Johnsona in za novo premierko imenovala Trussovo. Dogodek ni potekal v Buckinghamski palači kot običajno, temveč v dvorcu Balmoral, saj so želeli kraljici prihraniti pot v London. Na fotografijah z novo premierko je bila sicer monarhinja nasmejana, se je pa opirala na palico.
Ves čas svoje vladavine, z izjemo zadnjih nekaj let, je veliko potovala. Že kmalu po kronanju sta z vojvodo Edinburškim odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, sledile so še mnoge poti. Skupno naj bi obiskala 110 držav na vseh celinah, številne tudi večkrat. V Kanadi je bila več kot 20-krat, le malo manjkrat je obiskala Avstralijo. Oktobra 2008 je bila na obisku v Sloveniji, leta 1972 je obiskala tudi tedanjo Jugoslavijo.
Poleg potovanj so jo razveseljevali konji in psi, valižanski korgiji. Prvo psičko je dobila, ko je bila najstnica, nato jo je do leta 2018 spremljalo več kot 30 njenih potomcev.
Po dolžini vladanja je leta 2015 prehitela praprababico kraljico Viktorijo in kot prva obeležila platinasti jubilej na prestolu.
Elizabeta II. je vseskozi veljala za moralno avtoriteto, nikoli je niso povezovali z aferami. To pa ni veljalo za njene najbližje, od sestre Margaret do otrok.
Leto 1992, ko so razpadli zakoni treh od njenih štirih otrok, poleg tega je v gradu Windsor izbruhnil požar, je označila kar za annus horribilis, grozno leto. Pri ločitvah ni šlo brez javnega pranja umazanega perila, zlasti v primeru prestolonaslednika princa Charlesa in Diane. Ob tragični smrti slednje leta 1997 pa je bila tudi kraljica deležna kritik, češ da se ni odzvala dovolj sočutno.
Z aferami je povezan tudi sin Andrew, ki se je prav v tem za kraljico težkem letu 2021 soočil z obtožbami zaradi spolnega nadlegovanja.
Zasebno življenje kraljice je v zadnjih letih dodatno otežil še spor princa Harryja in njegove soproge Meghan z ostalimi člani kraljeve družine. Par je kraljevi družini med drugim očital rasistične izjave, odnosi pa so se poslabšali po intervjuju para z ameriško voditeljico Oprah Winfrey.
