Gardsko jezero, največje italijansko jezero ledeniškega nastanka, je zaradi ugodne lege in podnebja priljubljena turistična destinacija. Predvsem v poletnih mesecih je tam pravo mravljišče ljudi, saj se tako zaradi prijazne sredozemske klime kot vrhunske ponudbe – predvsem kulinarične – v jezero prihajajo namakat gostje iz vse zahodne Evrope, predvsem iz Nizozemske, Nemčije, Belgije in Avstrije. Zaradi zabaviščnega parka v njegovi neposredni bližini pa Gardsko jezero obišče tudi veliko Slovencev.
Najnižji zabeležen vodostaj v zgodovini
Turiste, ki so okolico italijanskega jezera izbrali za letošnji oddih, je tokrat pričakala precej drugačna pokrajina, kot so je bili vajeni v preteklih letih. Zaradi dolgotrajne suše, ki je severni del Italije ne pomni zadnjih sedemdeset let, se je jezero skrčilo na najnižjo doslej zabeleženo raven in razkrilo dele jezerskega dna. Po podatkih seatemperature.org se je nadpovprečno za avgust segrela tudi voda v jezeru. V petek je imela voda v jezeru 26 stopinj Celzija, skoraj toliko, kot znaša povprečje v Karibskem morju (27 stopinj Celzija). Za Maria Treccanija, ki izposoja ležalnike in senčnike ob jezeru, zgodovinsko nizka gladina vode slabo vpliva tudi na njegov posel, saj manj ljudi potrebuje njegove stole. »Zdaj jim je na voljo veliko skal, na katerih se lahko sončijo. Jezero je običajno več kot meter višje,« je dejal in pokazal na nizek zid, ki običajno varuje ležalnike na plaži pred vodo. »Kar malo žalostno je. Prej ste lahko poslušali pljuskanje valov, ki so se odbijali od zidu. Zdaj ne slišite ničesar.«
Da se je podoba jezera močno spremenila, je za portal Euronews potrdila tudi turistka Beatrice Masi. »Prišli smo že lani, bilo nam je všeč in zato smo se letos vrnili,« je povedala med sedenjem na od sonca pobeljeni skali, daleč stran od obalnega pasu. »Ugotovili smo, da se je pokrajina zelo spremenila. Bili smo kar malce šokirani, ko smo prispeli, saj smo se običajno tamle sprehajali ob jezeru, zdaj pa vode ni.«
Pred dobrim tednom dni že ustavili namakalne sisteme
Guverner Lombardije Attilio Fontana je že julija opozarjal, da je zaradi suše v regiji že skoraj zmanjkalo vode za kmetijstvo. Italija ni edina v Evropi, za katero strokovnjaki opozarjajo, da trpi najhujšo sušo v zadnjih 500 letih. Številne evropske države, vključno s Španijo, Nemčijo, Portugalsko, Francijo, Nizozemsko in Združenim kraljestvom, se to poletje soočajo s sušami brez primere, ki so prizadele kmete in oblasti prisilile k sprejetju izrednih ukrepov. Izsušeni Pad, najdaljša reka v Italiji, je kmetom v regiji, ki proizvede 40 odstotkov italijanske hrane, že povzročil milijarde evrov izgube. Oblasti so pomanjkanje dežja poskušale nadomestiti tako, da so dopustile, da iz jezer Maggiore in Como, pa tudi iz Gardskega jezera več vode steče v rečne struge in kanale. Župan Garde Davide Bedinelli je dejal, da mora zaščititi kmete in turistično industrijo, ter vztrajal, da poletna turistična sezona kljub temu poteka bolje od pričakovanj. Pa čeprav so nemški turisti konec julija, med zadnjim vročinskim valom v državi, celo odpovedali potovanja v Italijo. »Suša je dejstvo, s katerim se moramo letos soočiti, vendar turistična sezona ni v nevarnosti,« je Bendinelli 20. julija zapisal v objavi na facebooku, pri tem pa dodal, da gladina jezera še naprej izgublja po dva centimetra na dan.
