Zaradi letošnjih požarov so bili mnogi Evropejci prisiljeni zapustiti svoje domove, požari pa so uničili veliko število stavb in gozdnih površin v državah EU, med drugim v Avstriji, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Italiji, Portugalski, Španiji, Romuniji in Sloveniji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Leto 2022 je že zdaj rekordno, tik pod letom 2017,« je dejal koordinator EFFIS Jesus San-Miguel in opozoril, da sezona požarov še traja. Leta 2017 je sicer do 13. avgusta pogorelo 420.913 hektarjev površin, do konca leta pa se je število povečalo na 988.087 hektarjev.
Najbolj prizadeta je Španija
Čeprav se je julija na slovenskem Krasu na tisoče gasilcev skoraj dva tedna trudilo pogasiti največji gozdni požar v novejši slovenski zgodovini, je bila zaradi požarov letos najbolj prizadeta Španija. Tam so ognjeni zublji po podatkih EFFIS, ki temeljijo na satelitskih podatkih službe EU za spremljanje atmosfere Copernicus (CAMS), v letošnjem letu doslej uničili 244.924 hektarjev površin. Sledita Romunija s 150.528 hektarji in Portugalska s 77.292 hektarji površin, navaja AFP.
Od leta 2010 naprej so strokovnjaki opazili trend povečevanja števila požarov v srednji in severni Evropi ter v državah, kjer gozdni požari niso tako običajni, je še dejal San-Miguel.
Posledica podnebnih sprememb
Evropo je letos prizadela vrsta vročinskih valov, zgodovinska suša in številni gozdni požari, za katere strokovnjaki pravijo, da so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Ob tem se vrstijo opozorila, da bodo vročinski valovi v prihodnosti verjetno še pogostejši in daljši.
Že v petek je CAMS sporočila, da je bila v letu 2022 v jugozahodni Evropi zabeležena rekordna požarna aktivnost. Opozorili so tudi, da je letošnje leto na četrtem mestu po količini emisij ogljika, ki so jih povzročili požari.
