Velikokrat sem si ogledal stanje na oddelku za tujce UE Ljubljana na Tobačni 5, zato še kako poznam več kot primeren nivo komunikacije med uslužbenci UE in tujci, saj večina referentov in svetovalcev pogovorno obvlada angleški jezik, a vendar je glavna težava v tem, da velika večina tujcev, ki prihajajo s področij vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, ne zna niti angleškega niti slovenskega jezika, ki je uradni jezik v upravnem poslovanju državnih organov v Republiki Sloveniji, z izjemo dela Primorske in Prekmurja, kjer se pri upravnem poslovanju enakopravno uporabljata tudi italijanski in madžarski jezik.

V Sloveniji je bilo na dan 1. aprila 2022 za bivanje prijavljenih 174.340 tujcev oziroma 8,3 % vsega prebivalstva, kar predstavlja več kot prevelik zalogaj za skromno število uradnikov, ki odločajo o njihovih vlogah za pridobitev pravic v Republiki Sloveniji. Zato bosta ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za notranje zadeve morali zagotoviti zakonske, materialne in kadrovske pogoje za optimalno strokovnost, zakonitost in pravočasnost upravnih postopkov v upravnih notranjih zadevah, ministrica za javno upravo in služba za upravne enote MJU pa bosta morali delovati tako, da se zadeve rešijo na način, ki bo uradnikom omogočil, da zaradi časovnih pritiskov in nenehnih pritiskov strank ne bodo izpuščali preverjanja podatkov in ugotovitvenih dejanj ter na ta način omogočali zlorab, ki jih bomo v končni posledici plačali vsi davkoplačevalci. Zaradi prioritetnega obravnavanja tujcev prihaja do večjih zaostankov tudi pri izdajah gradbenih dovoljenj, kar še posebej čutijo investitorji, katerim država na ta način povzroča veliko materialno škodo, kajti priča smo dnevnim podražitvam gradbenega materiala, ki lahko zasebne in tudi javne investitorje povsem onemogočijo oziroma jih pahnejo v rdeče številke.

Slovenska izvršilna oblast že predolgo noče razumeti, da bi upravne enote morali voditi karierni uradniki, ki so se pri večletnem delu dobro usposobili in se pri delu še posebej izkazali, ne pa tisti, ki so se z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) in upravnim odločanjem srečali šele takrat, ko so sedli na mesto načelnika upravne enote. Zaposlitve uradnikov za določen čas in študentsko delo ne rešujejo kadrovskega primanjkljaja na upravnih enotah, saj takšna kadrovska politika ne more zagotoviti strokovnega, zakonitega in pravočasnega reševanja upravnih zadev.

Upravne zaostanke na UE Ljubljana lahko rešijo le dodatni, dobro vodeni in ustrezno usposobljeni uradniki in temu primerno več uradniških okenc ter čakalnih prostorov na oddelkih za tujce, zato je vso politično modrovanje na to temo povsem brez pomena, saj je žaljivo za uradnike, ki jih stranke, predvsem tujci in njihovi zastopniki, brez milosti pljuvajo, obdolžujejo po krivem, zmerjajo z lenuhi, jim grozijo s pritožbami in tudi z osebnim maščevanjem. Vse več upravnih enot ima zaostanke, a vendar ni bilo napovedanih prav nobenih kadrovskih ukrepov in okrepitev oziroma zamenjav načelnikov, čeprav je na Upravni enoti Maribor morda še slabše. Vse večji pritisk tujcev pomeni več dela, zato sama zamenjava načelnika in napovedana »agilnost« Babičeve naslednice Nataše Trček ne moreta rešiti problema. Kajti ni ga generala, ki bi zmagal brez ustrezno številčne in primerno usposobljene ter strokovno vodene vojske, zato je za uspešno rešitev tega problema potrebna velika mera upravnega znanja, čustvene inteligence, psihosocialnih veščin, vodstvenih sposobnosti in primerne osebne odgovornosti ter še posebej poštenega odnosa do zaposlenih.

Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije