Zgodovina nas uči, da se Putin ne ustavlja, enako velja za to vojno. Najprej je govoril, da bodo osvobodili samo dve republiki, a zdaj vidimo, kje vse je ruska vojska, na zasedena območja pa zdaj pošiljajo tudi učitelje ruščine. Zraven se zgražajo, kako naj bi Ukrajina prepovedala ruščino, toda ko so zavzeli Mariupolj, so mestni zapis v ukrajinščini takoj zamenjali z ruskim.
Alergična sem na vsa tovrstna pisma, ker h končanju bojev nagovarjajo žrtev in ne agresorja. Slišimo tudi, da je Rusija enostavno premočna, zato ni druge rešitve kot ugoditi njenim ozemeljskim željam, kar pravijo nekateri veliki misleci, denimo Noam Chomsky. Toda če nekdo vsaj malo pozna realno stanje, ve, da gre za vprašanje fizičnega in kulturnega preživetja in da sploh ne gre za vprašanje Krima in Donbasa, temveč celotne Ukrajine. K sreči je »posebna operacija« spodletela vsaj v nameri, da bi Rusi v 72 urah zavzeli Kijev. Če bi jim uspelo, bi bila Ukrajina že izbrisana država. x Sobotna priloga Dela
