Živimo v času, ki nam zrcali ranljivost človeškega rodu, v katerem postaja očitno, da vse znanosti, napredek, tehnologija, svetovne organizacije, kot so Združeni narodi, dokumenti o človekovih pravicah ne morejo zagotoviti miru in preprečiti množičnega nasilja, stopnjevanja razlik med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, ne morejo preprečiti epidemij in klimatskih sprememb z usodnimi socialnimi posledicami. V iskanju novih virov varnosti in ohranjanja doseženih ravni dobrobiti se vse bolj zatekamo k osnovni dobrini, ki je skozi tisočletja zagotavljala preživetje skupin ljudi, človeškega rodu – to je k solidarnosti, sodelovanju, prizadevanjih za skupno dobro. Lastnosti, ki povezujejo ljudi, varujejo najbolj ranljive člane ter zagotavljajo preživetje in dobrobit skupnosti kot celote, označujemo z izrazom človečnost. SSKJ opredeli človečnost kot lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti. Takoj za geslom človečnost najdemo v slovarju še geslo človeškost – lastnosti, značilne za človeka. Sestavina človeškosti je človečnost, žal pa tudi nečlovečnost.
Foto: Tomaž Zajelšnik
Med uvodne misli sodi tudi ugotovitev, da vsi nosimo v sebi kali dobrega in zlega, seveda v različnih razmerjih, in da tudi izkazujemo v svojih življenjih dobro in ...
Po poročanju Dnevnika, da se prenova glavne stavbe UKC Ljubljana ustavlja, se je v izjavi za medije odzval v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost...