Izračuni kažejo na neverjetno tople, da ne rečem vroče zračne mase nad nami. Na 1500 metrih naj bi bilo v prosti atmosferi nad 20 stopinj. To je temperatura zračne mase, ki ni odvisna od dnevnega segrevanja od tal. Če k temu prištejemo še dnevno segrevanje, lahko nižinam prištejemo kakih 15 stopinj ali celo več. Koliko se zrak lahko segreje, je odvisno od reliefa, lastnosti tal, rastlinske odeje in podobno. V mestih se betonirana in asfaltirana tla dobesedno razžarijo in potem sproščajo akumulirano toploto tudi ponoči. Če so tla suha, se bolj segrejejo, kot če so vlažna, mokra. Mokrišča po tej plati zavirajo segrevanje, so hladnejša kot travniki, polja in podobno. Tudi rastlinje zmanjša segrevanje tal – gola tla se bolj in hitreje ogrevajo. Gozdovi so torej tudi temperaturni blažilci.
Pri ohlajanju igra veliko vlogo relativna vlažnost zraka. Kadar je zrak suh, je nočno ohlajanje intenzivnejše, oblačne noči pa so sploh bistveno toplejše kot jasne. Tudi veter, ki sicer blaži vročino, ponoči zmanjšuje ohlajanje. Skratka, seveda ne bo povsod enako zelo vroče, a kaj nam to pomaga? Vode bo še manj, najbrž bodo presahnili vodotoki, ki že dolgo niso. Če bo res tako vroče, kot je videti danes, se nam obeta tudi, da se bodo začela sušiti drevesa. Po nekaj letih ponavljajočih se spomladanskih pozeb je letos drevje obilno cvetelo in kazalo je dobro. Zdaj pa nam bo sadno letino oklestila suša, tudi vročina.
Če sem sarkastičen, lahko rečem, da ima narava več orodij v roki kot mi rešitev. Včasih si kot meteorolog res želim, da bi bile naše napovedi manj zanesljive. To se mi zgodi takrat, ko je napoved res slaba za nas, ko predvidimo neurja, pa sušo, vročino. Res si želim, da na koncu ne bi bilo tako dolge in izrazite vročine, kot se nakazuje. Ne, to ni pljuvanje v lastno skledo. Verjetno bi v takem primeru tudi vi z olajšanjem rekli: »Na srečo so se zmotili.«
