Brki. November je tudi v Sloveniji mesec, ko se na vsakem koraku pojavi več moških z brki. Z razlogom: posvečen je ozaveščanju o raku na prostati. Mnogi pravijo, da brki moškega naredijo možatega, med tistimi, ki so jih brki za časa življenja krasili, pa so bili na primer pevec Freddie Mercury, fizik in matematik Albert Einstein in igralec Charlie Chaplin. Nekateri sicer z brki brcnejo v temo, med moške, ki jim še kako pašejo in jih znajo nositi, pa zagotovo sodi tudi Tom Selleck. 77-letni igralec brke nosi še danes, spremljajo pa ga tako rekoč celotno življenje. Če se gremo igro Obujamo spomine, se zagotovo spomnimo njegove vloge v seriji Magnum, v kateri je v 80. letih odigral vlogo zasebnega detektiva, ki ga je izstrelila med zvezde. Ne samo njega, na seznamu najbolj zaželenih štirikolesnikov se je znašel tudi rdeče obarvani ferrari 308 GTS, ki ga je ponosno vozil.
Sedemdeseta leta so bila za italijanskega proizvajalca športnih vozil zlata, saj so bili njihovi štirikolesniki odlično sprejeti širom po svetu. Nič drugačen ni bil 308 GTS, ki je prodajno pot začel leta 1977, ko je bil prvič na ogled na salonu v Frankfurtu. Šlo je za polkabrioleta z majhno snemljivo streho (različica targa) in prostorom za dva potnika, vožnja je lahko bila po želji udobna ali pa nadvse športna in adrenalinska, saj je bila maksimalna hitrost 252 kilometrov na uro. Nič čudnega, ko pa je avto z dolžino 4,23 metra tehtal le malce več kot eno tono. Osemvaljnik z močjo 255 konjev pri 7700 vrtljajih je bil nameščen zadaj, za prenos moči pa je skrbel 5-stopenjski ročni menjalnik. Za čim večji doseg je oziroma naj bi skrbela 80-litrska posoda za gorivo. Imel je le eno vzvratno ogledalo in rdeče zračne odprtine za prednjimi lučmi, ni pa imel ne zadnjega spojlerja ne odprtin na motornem pokrovu.
Občutek bolj pristen kot v porscheju 911
»GTS je pravi avto, od vrha do tal. Celo kadar smo z njim drveli na vso moč, nismo občutili hitrosti. In kadar smo se vozili počasi in so se oči utegnile razgledati po notranjosti, namenjeni vozniku in sopotniku, smo morali priznati, da je poskrbljeno tudi za udobje. Tudi občutek je v tem ferrariju bolj pristen kot v porscheju 911 ali v De Tomasovi panteri. Seveda ima ta avto tudi nekaj slabih plati, kot na primer slabo pregleden merilnik temperature olja, zaradi katerega morate naprezati vrat, ko v hladnih jutrih ogrevate motor. Še najbolj pa smo bili jezni, kadar smo morali že po približno 300 prevoženih kilometrih na bencinsko črpalko, kajti 300 kilometrov je za ferrari kratka (in urna) pot, takšno ustavljanje pa je v nadlego,« so v testu 308 GTS med drugim zapisali v ameriški reviji Car and Driver in dodali, da je za avto potrebno odšteti 35.000 ameriških dolarjev.
Ponosni lastnik tega ferrarija je bil tudi P. J. O'Rourke, pred kratkim preminuli politični satirik in novinar, ki je izkušnjo vožnje objavil leta 1980: »Ko sem se vanj prvič usedel, ga nisem znal peljati. Ko pa sem ga zapeljal, sem ugotovil, da zavoljo glasnega motorja potrebujem čepke za ušesa, vokalni razpon motorja pa je bil občutno večji kot operne pevke Marie Callas. Avto je zelo zmogljiv, z njim pa se je po ameriških cestah resnično težko peljati s hitrostjo zgolj 55 milj na uro (88 km/h). Nedolgo zatem sem odločno pritisnil stopalko za plin, vse do 90 milj na uro (144 km/h), tedaj pa sem se zavedel rekla 'umri mlad in ostani lep'. Hkrati pa sem dojel, da je naravnost sramotno, da ga ne smem pognati vse do njegove maksimalne hitrosti.«
Med peterico najboljših iz 70. let
GTS je imel telo iz jekla, so pa izdelali tudi natanko 808 primerkov iz steklenih vlaken. Leta 2004 so razglasili, da 308 GTS sodi med peterico najboljših športnih avtomobilov 70. let, so se pa med seboj razlikovali glede na tržišče, na katerem so bili naprodaj. Na ameriškem so bile namreč varnostne zahteve strožje, kar je pomenilo, da ima večje odbijače in nekoliko močnejši okvir, za potrebe evropskih kupcev pa ni bilo potrebno vgraditi lučke, ki je opozarjala na pripetost z varnostnim pasom, tudi teža avtomobila, namenjenega evropskemu trgu, je bila posledično nekoliko nižja. Avto so sicer prodajali tudi v Avstraliji in na Japonskem, še danes pa velja za zanesljivega in redko pokvarljivega. Je zelo podoben svojemu bratu, modelu 308 GTB berlinetta, le da je bila pri tem strešna plošča iz steklenih vlaken obarvana v črno. Vsi modeli GTS so imeli podvozje označeno z liho številko, bili pa so na voljo tako z volanom na levi kot tudi desni strani. Črka S v imenu GTS sicer pomeni spider ali prevedeno edinstven dizajn, avto pa očem všečen deluje še danes, pri čemer cene praviloma presegajo 100 dolarskih tisočakov. Glede na bogato zapuščino in priljubljenost Ferrarijevih klasik je vreden vsakega dolarja, saj ostaja klasični primerek italijanskega oblikovanja.
