Naš izbor se začenja s tremi, ki si nekako delijo primat najbolj znanega vzpona francoske pentlje. V njem pa nismo našli prostora za vzpon na Col de la Loze, ki je bil odprt leta 2019 izključno za namene najprestižnejše dirke v svetu kolesarstva. A z le eno izvedbo, na kateri sta leta 2020 glavne niti vlekla Tadej Pogačar in Primož Roglič, vzpon še ne zasluži naziva mitski.
1. Alpe d'Huez
Eden izmed treh najbolj mitskih vzponov Toura je vsekakor vzpon na Alpe d'Huez, ki stoji v Alpah. V zgodovini Toura so ga prvič prevozili leta 1952 in ga nemudoma poimenovali »klanec moderne dobe«. Ravno na tem gigantskem vzponu, ki vsako leto privabi številne ljubitelje kolesarstva, je bil leta 1952 sploh prvi gorski cilj na slovitem Touru. Že sam pogled na klanec je strašen, kolesarji pa morajo premagati 21 serpentin, ki se vijejo vse do višine 1850 metrov nad morjem. Organizatorji so za poseben spektakel poskrbeli tudi letos, saj so legendarni klanec umestili kot ciljnega v 12. etapi 14. julija. Na že tako dobro obiskanem vzponu, kjer je vedno bučno vzdušje, letos lahko pričakujemo poseben spektakel, saj je 14. julija francoski državni praznik, ko se že po tradiciji ob trasi Toura zbere ogromna množica navijačev. Letos bo Alpe d'Huez nedvomno »gorel«.
2. Col du Tourmalet
Najvišji prelaz v Pirenejih je stalnica dirke po Franciji. Prvič so ga organizatorji na traso umestili že davnega leta 1910, do danes pa je bil del Toura kar 82-krat. Ko je bil Tourmalet prvič del trase, je bila etapa naravnost smrtonosna in takšna, kakršne si danes ne bi mogli predstavljati niti v sanjah. Dolga je bila kar 320 kilometrov, kolesarji pa so premagali zahtevne vzpone v vrstnem redu Col de Peyresourde, Col d'Aspin, Col du Tourmalet in Col d'Aubisque. Kasnejši zmagovalec Toura Octave Lapize je organizatorje po koncu etape označil za morilce, kriminalce in atentatorje. Grozil je tudi z odstopom z dirke, a jo je vseeno nadaljeval in zmagal. Zadnjič je bil Tourmalet na sporedu lani.
3. Mont Ventoux
»Velikan Provanse« oziroma »Plešasta gora« je še en legendarni vzpon, ki si je prepoznavnost po svetu pridobil s Tourom. Najvišji vrh Provanse geografsko še vedno spada v gorsko verigo Alp. Od leta 1951 do letos so nanj sicer vozili »zgolj« 18-krat, desetkrat so ga uporabili kot ciljni vzpon. Znan je predvsem po svojem golem vrhu, kjer stoji zgolj radijska postaja za oddajanje signala. Tam se vreme neprestano spreminja, kolesarjem velikokrat nagaja veter. Lani je težavnost tega vzpona v nogah občutil tudi Tadej Pogačar, saj je edinkrat do zdaj v svojih dveh nastopih v Franciji pokazal malce ranljivosti. Vseeno ga slabši dan v vročini Mont Ventouxa ni stal še druge skupne zmage.
4. Col du Galibier
Legendarni in hkrati eden najvišjih gorskih prelazov v Franciji. Leži na višini 2642 metrov. Na dirki po Franciji je od leta 1911 in je od takrat vedno, ko je na sporedu, tudi najvišji vrh izvedbe Toura tistega leta. Do zdaj je bil na sporedu 63-krat, posebno mesto pa ima tudi za slovensko kolesarstvo. Leta 2017 je Primož Roglič ravno v etapi, ko so se kolesarji povzpeli tudi na sloviti Galibier, poskrbel za prvo slovensko zmago na dirki vseh dirk v kolesarstvu. Roglič je bil takrat član močne ubežne skupine, ravno na vzponu na Galibier pa se je otresel vseh tekmecev, do prestižne zmage pa je prišel po spustu v dolino. Col du Galibier je s 63-kratnim sodelovanjem na dirki peti v tej razpredelnici. Na sporedu bo tudi letos, in to kar dvakrat, kot pa je že tradicionalno, bo tudi tokrat najvišji vzpon letošnje trase. Predvsem bo zanimiv dan, ko bodo kolesarji drugič prečkali Galibier. To bo namreč v začetku 12. etape, ki je na sporedu na francoski državni praznik in se bo, kot rečeno, končala na še bolj mitskem Alpe d'Huezu.
5. Col d'Aubisque
Še en vzpon ekstra kategorije v Pirenejih. Tudi Col d'Aubisque je krst na dirki po Franciji doživel na tako imenovanem krogu smrti leta 1910, na isti etapi kot njegov sosed v Pirenejih Tourmalet. Tudi Col d'Aubisque je že po svoji prvi izvedbi postal stalnica trase francoske dirke, saj je ravno za Tourmaletom drugi najbolj izpostavljen klanec vseh časov. Do zdaj so ga prevozili 73-krat, na sporedu pa bo tudi letos v 18. etapi. Bo prvi klanec dneva, etapa pa se bo zaključila s še enim vzponom ekstra kategorije Hautacam. Col d'Aubisque se je v zgodovino zapisal tudi po tragičnih zgodbah, saj je spust z njega zelo nevaren, bili so tudi smrtni primeri. Gre za zelo hiter spust s prepadnimi cestami in kolesarji bodo morali biti zelo pozorni tudi letos.
6. Col de l'Iseran
Za mnoge eden najlepših prelazov za vožnjo s kolesom. Povezuje mondeno smučarsko središče Val d'Isere na severu in Bonneval-sur-Arc na jugu. Torej leži tik ob francosko-italijanski meji. Ko so ga leta 1937 prvič uvrstili na dirko po Franciji, je šlo za nov najvišji kolesarski vrh, saj znaša njegova višina kar 2764 metrov. To je le sto metrov manj od najvišje gore v Sloveniji, Triglava. Ker gre cesta do samega vrha, je to za mnoge še vedno najvišji prelaz dirke po Franciji.
7. Cime de la Bonette
Zadnji v našem izboru je Cime de la Bonette, ki sicer sam po sebi ni mitski, a gre vseeno za najvišji vrh, kar so ga kolesarji kadar koli dosegli na tritedenskih dirkah. Sam prelaz sicer ne sega do čistega vrha vzpona, saj se cesta na drugo stran hriba prelomi nekaj kilometrov pod vrhom, a kadar so Cime de la Bonette uporabili kot zaključni vzpon, se je končal na samem vrhu. Ta stoji na višini 2802 metra nad morjem, zadnjič pa so ga kolesarji obiskali leta 2008. Veliko možnosti je, da bo Cime de la Bonette izgubil primat najvišjega vrha na tritedenskih dirkah, saj organizatorji španske Vuelte letošnji cilj 15. etape na vzponu Pico Valeta načrtujejo na 2805 metrih. Del zgodovine bosta tako lahko postala tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki imata oba v načrtih nastop tudi na španski tritedenski preizkušnji.
