Redni vrh Evropske unije z državami zahodnega Balkana se je končal z vnovično jasno zavezo evropskih držav, da države zahodnega Balkana postanejo polnopravne članice Unije. Veliko bolj pozitivni signal so v času ruske agresije na Ukrajino evropski voditelji poslali v Kijev in Kišinjev: tako Ukrajini kot Moldaviji so odobrili status kandidatk za članstvo, vendar bosta morali obe pred začetkom pristopnih pogajanj izpolniti vrsto zahtev. Tudi Gruzija je dobila evropsko perspektivo, a ne še status kandidatke.
Neuresničen Golobov cilj za BiH
Seveda je bilo po vrhu EU-zahodni Balkan med šesterico zahodnobalkanskih voditeljev čutiti precej nezadovoljstva. Čeprav so pozdravili novico, da bosta Ukrajina in Moldavija dobili status kandidatk, pa so vendarle opozarjali, da se ne sme pozabiti na zahodni Balkan. Slovenski premier Robert Golob je na vrhu poskušal doseči, da bi evropski svet tudi BiH podelil status kandidatke, a je zaradi nasprotovanj tako odločnemu koraku med državami članicami to ambicijo že ob prihodu na vrh nekoliko znižal. Čeprav je še vedno upal na takojšnjo podelitev statusa kandidatke BiH, je tudi dodal, da bo treba najti konsenz glede tega vprašanja, kakršen koli že bo. Zanj po Golobovih besedah obstaja več možnosti. Pogoji za podelitev statusa kandidatke BiH so že dolgo znani. Različne reforme na področju pravosodja in demokracije so združene v seznam 14 točk, k njihovemu izpolnjevanju pa se je večina političnih strank v BiH vnovič zavezala tudi na nedavnem sestanku s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom. Obstajalo je več scenarijev, kako se približati slovensko-avstrijskim prizadevanjem in želji Šefika Džaferovića, predsedujočega tričlanskemu predsedstvu BiH, ki si je prav tako želel takojšnje podelitve statusa kandidatke. »BiH je že 22 let na evropski poti. Če je treba komu podeliti status kandidatke, je to BiH,« je dejal Džaferović in spomnil, da je država že prehodila podobno pot vojne, po kateri sedaj hodi Ukrajina.
Golob se je bil za podelitev statusa kandidatke BiH pripravljen boriti do jutra, izključeval pa je blokado podelitve statusa Ukrajini in Moldaviji. Že v večernih urah se je nakazoval kompromis, ki je bil pozneje tudi zapisan v sklepe vrha: evropski svet načeloma soglaša s podelitvijo statusa kandidatke BiH, ko bo opravila pomemben del zahtevanih reform s seznama. O podelitvi statusa BiH bodo odločali pozneje – po prejetem poročilu komisije o opravljenih reformah. Golobov cilj torej ni bil uresničen. Je pa Charles Michel ocenil, da je bilo za mizo voditeljev čutiti resnično željo, da se »vdihne novo življenje« pristopnemu procesu BiH.
Svarila pred vakuumom
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil z razpravo na vrhu EU-zahodni Balkan zadovoljen. Menil je, da bodo balkanski voditelji po izpolnjenih nalogah verjetno boljše volje na decembrskem srečanju z Unijo. Tudi kosovska predsednica Vjosa Osmani je prejela veliko podpore in pohval za kosovsko evropsko pot in podporo evropskim sankcijam proti Rusiji. »Toda preiti moramo od besed k dejanjem. Potrebujemo odločitev za vizumsko liberalizacijo – in to zdaj,« je dejala Osmanijeva in opozorila, da dokler bo v regiji vladal politični vakuum, bo razmere s svojimi slabimi namerami izkoriščala Rusija.
Še najbolj razočarana sta bila včeraj severnomakedonski premier Dimitar Kovačevski in albanski premier Edi Rama. Njuni državi ne moreta začeti pristopnih pogajanj, čeprav sta že leta 2020 izpolnili vse pogoje. Dojema se ju namreč kot paket, začetek pogajanj pa ovira nacionalni veto ene od članic EU. Bolgarske blokade Severne Makedonije zaradi vprašanj jezika, zgodovine in identitete niso mogli premostiti niti na tokratnem vrhu EU. Po padcu vlade Kirila Petkova, pa tudi zaradi makedonskih zadržkov do aktualnega francoskega kompromisnega predloga, po katerem bi Sofija umaknila blokado, Severna Makedonija pa Bolgare uvrstila v ustavno preambulo kot enega izmed konstitutivnih narodov, tega niti ni bilo pričakovati.
Ugrabitev širitvenega procesa
Vseeno sta se Kovačevski in Rama pridušala, da v čakalnici pristopnih pogajanj ždita že dve leti. »To resno najeda kredibilnost Evropske unije,« je ocenjeval Kovačevski in povedal, da francoskemu kompromisnemu predlogu za bolgarsko deblokado začetka pristopnih pogajanj Severna Makedonija v tej obliki nasprotuje. Zahteval je jasna zagotovila EU, da po spremembi ustave Bolgarija ne bo imela še dodatnih zahtev. Še ostrejši je bil albanski premier Rama. »Zelo sem žalosten zaradi Evropske unije. (...) Širitveni proces je ugrabila ena država,« je poudaril in dodal, da »26 impotentnih držav« zgolj opazuje, kako ena članica Nata destabilizira drugo članico Nata. Na vrh je prišel z nizkimi pričakovanji, z vrha pa odhajal s kljubovalnim zagotovilom, da se Albanija na svoji evropski poti ne bo vdala in bo postala članica EU.
Bolgarski premier Kiril Petkov, čigar vladi je bila v sredo izglasovana nezaupnica, je zgolj dejal, da upa na skorajšnjo potrditev francoskega kompromisnega predloga v parlamentu. Včeraj zvečer je zunanjepolitični odbor bolgarskega parlamenta francoski predlog potrdil. Nizozemski premier Mark Rutte je menil, da obstaja 50- do 60-odstotna možnost, da bi v prihodnjem tednu prišlo do razrešitve bolgarske blokade.
