V romanu Sto let slepote je komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. »Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile - tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti,« piše v utemeljitvi.
Rozina se je zahvalil ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem je pisal, tistim, ki so mu pri tem pomagali, ga podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, ter vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge. Posebej se je zahvalil še bralcem in bralkam, saj brez njih pisateljsko delo nima pomena. Kresnika ni doživljal kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, prijatelji in praznik slovenskega romana.
Dogajanje romana Sto let slepote je postavljeno v Zasavje. V pogovoru z novinarko Ksenijo Horvat pred razglasitvijo je med drugim povedal, da je v njem v osnovi skušal prikazati človeško zgodbo v zanimivem 20. stoletju, ki jo je zanalašč postavil v to okolje. Zbiral je razne informacije, potem je bila na delu domišljija. Pogovarjal se je z ljudmi, uporabil je časopise in tako počasi ustvaril zgodbo.
Kresnikovo komisijo so sestavljali Mimi Podkrižnik ter Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunkovič.
V ožjem izboru za nagrado so bili letos še Davorin Lenko z romanom Triger, Andrej E. Skubic z romanom Krasni dnevi, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta in Marjan Žiberna z romanom Dedič.
