Kuskus je malce posebna testenina z zanimivim imenom, izjemno priljubljena in razširjena predvsem na severu Afrike, pogosto se na krožnikih znajde tudi na Bližnjem vzhodu, posvojili pa so jo celo Francozi. Že v Kuharski knjigi Magreba in Andaluzije iz 13. stoletja je opisan kot »po vsem svetu znana« jed. Natančna zgodovina kuskusa ni znana in okrog nje se krešejo različna mnenja. Medtem ko zgodovinarka Lucie Bolens trdi, da so ga pripravljali že okrog leta 200 pred našim štetjem, je verjetnejša razlaga priznanega prehranskega zgodovinarja Charlesa Perryja, da kuskus ne sega tako daleč v zgodovino in da so ga Berberi v Alžiriji in Maroku iznašli med 11. in 13. stoletjem.

Ne glede na to je povsem jasno, da to drobno testenino danes izdelujejo iz trde pšenice, nekoč pa so jo iz prosa, kar počnejo spet vse pogosteje. Povsod po Evropi, predvsem pa v Franciji, državi s številnim arabskim prebivalstvom, kuskus zelo pogosto zaide v domače kuhinje, in to iz povsem praktičnih razlogov. Gre namreč za zdravo, hranljivo, lahko prebavljivo in predvsem okusno jed, ki jo lahko namesto riža ali klasičnih testenin uporabimo kot prilogo ali odlično osnovo za glavno oziroma samostojno jed. Kuskus je na voljo v domala vsaki samopostrežni, priprava pa je izredno hitra in preprosta ter ne zahteva kuhanja: le prilijemo vrelo vodo, solimo in premešamo ter pustimo, da zrna nabreknejo.

Te najdrobnejše testenine po tradicionalnem receptu pridobivajo tako, da zrnca pšeničnega zdroba poškropijo z vodo in jih z dlanmi zvaljajo v majcene kroglice, ki jih posujejo s fino mleto moko, da se ne sprimejo. Na koncu vse skupaj presejejo in predrobna zrnca, ki skupaj z moko padejo skozi sito, ponovno obdelajo na enak način, proces pa se ponavlja tako dolgo, da se porabi ves material in se vsa zrna oblikujejo v majcene kroglice. Opravila, ki traja več dni, se v severnoafriških deželah lotijo družno: pripravijo ogromne količine kuskusa in ga posušijo na soncu, enkratna zaloga pa traja več mesecev.

Kuskus tradicionalno pripravljajo z zelenjavo in predvsem ovčjim ali piščančjim mesom, z ribo, redkeje z govedino, v Afriki pa pogosto tudi s kameljim mesom. Z izjemo slednjega se brez težav držimo tega vodila, nič pa ne bo narobe, če ob tem eksperimentiramo. S čim vse lahko pripravimo denimo rižoto? Kar gre z rižem ali z običajnimi testeninami, bo zagotovo šlo tudi s kuskusom. Enako velja za sladke jedi – pokusite ga z maslom, medom, cimetom, oreščki, rozinami in smetano.

kosilo recept Nedeljsko kosilo kuskus