Borut Šuklje je vstopil v slovensko politiko sredi liberalnega vrenja konec osemdesetih let, ko je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v republiško skupščino na listi Socialistične stranke Slovenije. Pred tem je bil kot diplomant filozofije in primerjalne književnosti na srednjih šolah profesor za filozofijo in sociologijo. Med letoma 1990 in 1992 je bil programski direktor RTV Slovenija, v obdobju od 1992 do 1994 pa direktor vladnega urada za informiranje. Po navedbah dobrih poznavalcev ozadij slovenske politike je bil leta 1994 eden od pobudnikov združitve štirih levosredinskih strank (Liberalno demokratske stranke, Demokratske stranke Slovenije, Socialistične stranke Slovenije in Zelenih – Ekološko socialne stranke) v stranko Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ki je s tem dobila dodatni zagon za vodenje prihodnjih vlad vse do leta 2004. Šuklje je najprej postal minister za kulturo (1994–1996), nato minister za notranje zadeve (1999–2000), v vmesnem obdobju pa je bil bil generalni sekretar vlade Janeza Drnovška. Po volitvah 2000, na katerih je premočno zmagala LDS, ga je nova vlada poslala na veleposlaniški položaj v Beograd, kjer je bil priča prevratniškemu obdobju v nekdanji jugoslovanski republiki in padcu Slobodana Miloševića.
Kot dober poznavalec ozadij politike na tleh nekdanje Jugoslavije je po vrnitvi v domovino objavil številne analize, kolumne in komentarje. V tej vlogi je vztrajal do konca, zadnjo kolumno je objavil v časniku Delo v minulem tednu. Po poročanju N1 je snoval tudi knjigo o enem samem dnevu, ki je predstavljal začetek vojn na tleh nekdanje jugoslovanske federacije (25. marec 1991), in o znamenitem srečanju Slobodana Miloševića in Franja Tuđmana v Karađorđevu. Zunanja ministrica Tanja Fajon se je na slovo Boruta Šukljeta odzvala z besedami: »Odšel je veliki mislec, odličen veleposlanik in izjemen poznavalec zahodnega Balkana. Znal je opazovati svet, videti podrobnosti in širšo sliko. Praznina za njim bo globoka.«
