Pred jutrišnjim drugim krogom parlamentarnih volitev v Franciji je osrednje vprašanje, ali bo predsednik države Emmanuel Macron s svojo koalicijo dobil absolutno večino 289 poslancev. V drugi krog, ki bo potekal v 577 okrožjih, se je uvrstilo 421 kandidatov njegove koalicije. Ob tem je bolj ali manj jasno, da bo glavna opozicijska sila v novi skupščini levo zavezništvo 70-letnega Jean-Luca Mélenchona. V drugem krogu ima 390 svojih kandidatov, napovedujejo pa mu, da bo osvojilo približno 150 poslanskih sedežev. Za osvojitev absolutne večine nima možnosti, saj bi za tak razplet smel izgubiti le vsak četrti njegov kandidat. Sploh pa bo v 276 okrožjih, kjer se bosta v drugem krogu pomerila kandidata Macronove in Mélenchonove koalicije, kot kaže, le malo kje zmagal levičar. Bo pa menda jutri na volišča prišlo veliko mladih, ki v prvem krogu niso glasovali, a jih je iz politične brezbrižnosti zdramil uspeh levice.
Doslej so bili najmočnejši v opoziciji republikanci s 101 poslancem, a imajo zdaj v drugem krogu samo 75 svojih kandidatov in bodo lahko veseli, če bodo obdržali 50 sedežev. Pa še ti bodo potem v nevarnosti, da jih bo v svoj tabor zvabil Macron, kot je že številne njihove nekdanje strankarske kolege, tudi pomembne ministre. Tako se nadaljuje agonija stranke, ki je v letih 1986–2012 (so)vladala Franciji. Še slabše gre Socialistični stranki, nazadnje vladajoči v letih 2012–2017, ki je v podrejenem položaju v koaliciji Mélenchona, a si le tako lahko zagotovi vsaj 20 ali 30 poslancev.
Okoliščine v prid Macronu
Če Macron ne dobi absolutne večine, bo za vladanje potreboval podporo republikancev. V taboru predsednika pa so optimistični, ker je v drugem krogu običajno še nižja volilna udeležba (v prvem 12. junija je bila že tako rekordno nizka, celo manj kot polovična), volitev pa se redno udeležujejo predvsem starejši, premožnejši in bolj izobraženi volilci, vsi ti pa so v povprečju bolj naklonjeni Macronu.
Poleg tega bodo kandidate njegove koalicije podprli volilci republikancev, ki so izpadli v prvem krogu. In izjemen uspeh Mélenchonove koalicije, ki je bila v prvem krogu po odstotkih glasov celo povsem izenačena z Macronovo koalicijo, bi moral prestrašiti sredinske in zmerno desne volilce, torej jih spodbuditi, da pridejo na volišča in podprejo predsednika.
Pariški dnevnik Le Monde pa je včeraj izpostavil morda edini primer, ko bo v 109 dvobojih med kandidatoma Macronove koalicije in Nacionalnega zbora Marine Le Pen zmagala skrajna desnica. Le Penova ima v drugem krogu 208 kandidatov, a ker nima potencialnih zaveznikov, bo imela manj poslancev kot republikanci, ki so pogosto blizu Macronovi koaliciji.
Polemike o programu levice
Melenchon pa med volilci vzbuja veliko pozornosti s svojim gospodarskim programom, tudi zaradi inflacije in drugih znakov prihajajoče gospodarske krize. Obljublja zamrznitev cen osnovnih živil, upokojevanje pri 60 letih, neto minimalno plačo 1500 evrov in večje davke za bogate. »Najbogatejših pet Francozov ima toliko premoženja kot 25 milijonov Francozov!« pravijo v krogu Melenchona, ki ga je tudi glede večje obdavčitve dobička podprlo 150 francoskih ekonomistov, med njimi Thomas Piketty, ki je za tednik Journal du Dimanche dejal: »Prvič v 21. stoletju je levica združena v odločnosti, da konča obdobje neoliberalizma.«
Francoski nobelovec za ekonomijo Jean Tirole pa nasprotno pravi: »Veliki predlogi levega zavezništva imajo več možnosti, da poslabšajo položaj v Franciji, kot da ga izboljšajo.« Finančni in gospodarski minister Bruno Le Maire primerja Mélenchona s Hugom Chavezom in pravi: »Upokojevanje pri 60 letih pelje v veliko zadolževanje, veliko obdavčitev in uničenje države.« Le Maire in Macron hočeta starost upokojevanja dvigniti s sedanjih 62 na 65 let.
