V Kostanjevici na Krki se pripravljajo na pomemben jubilej, letos namreč praznujejo 770 let od prve omembe mesta v pisnih virih. V povezavi s prvo omembo mesta kostanjeviška občina 16. avgusta obeležuje tudi svoj občinski praznik. Nedvomen zapis Kostanjevice kot mesta Landstrass v judenburški listini izvira iz leta 1252, skupaj z omembo koroških mest Šentvid, Velikovec in Celovec. S krepitvijo naselbine je Kostanjevica dobila tudi različne pravice, tako imenovano mestno pravo. Z njim je Henrik III. Goriški iz družine Spanheimov meščanom potrdil mestne pravice, hkrati pa je služilo kot vzorec za potrditev mestnih pravic tudi drugim krajem na Kranjskem, denimo Metliki, Črnomlju in več kot sto let kasneje tudi Novemu mestu. Kostanjeviška listina mestnega prava je tako najstarejša srednjeveška listina v tem delu države.
Petletno praznovanje
Kostanjevičani so si praznovanje s konkretnimi cilji zadali kar za prihodnjih pet let, je dejala Melita Skušek, koordinatorica praznovanja 770-letnice. »Ob 775-letnici med drugim načrtujemo izid znanstvene publikacije Kostanjeviško mestno pravo. Ob tem verjamemo, da nam bo uspelo obnoviti tudi tisto, kar Kostanjevico na neki način definira, to je nekdanji ministerialni dvorec oziroma nekdanje župnišče, kjer je bila denimo tudi prva šola v mestu,« je povedala Skuškova. Zametki dvorca segajo v 15. stoletje, ko so opustili kostanjeviški grad iz 13. stoletja, za katerega pa niti ni zanesljivo znano, kje je stal. Po ukinitvi samostana je leta 1793 dvorec, do takrat že večkrat prezidan in dozidan, kupila mestna občina ter v njem uredila novo župnišče in šolo. Od leta 1958 v njem deluje Lamutov likovni salon, eno od razstavišč kostanjeviške galerije. Nov zgodovinski mejnik je bilo leto 2020, ko je občina dvorec za dobrih 300.000 evrov odkupila od župnije s ciljem, da mu povrne nekdanjo mogočno podobo in navdihne nove vsebine. Po besedah kostanjeviškega podžupana Roberta Zagorca je prenova ocenjena na pet milijonov evrov, v dvorcu pa naj bi uredili dnevni center za starejše, večnamenske dvorane, prostore za lokalna društva in turistični informacijski center.
Raziskave o mestnem pravu
Letos se v okviru praznovanja obeta kopica kulturnih dogodkov. Praznovanje bo 2. julija odprl festival kulture, ki ga pripravlja kostanjeviško mladinsko društvo. 19. avgusta se bo nadaljevalo z občinskim praznikom, ko bodo podpisali tudi pogodbo med Črnomljem, Metliko, Novim mestom in Kostanjevico na Krki o sodelovanju pri raziskavah o kostanjeviškem mestnem pravu. »To raziskavo bi radi okronali z izdajo dvodelne publikacije, reprezentančnega dela s faksimilom, prepisom, prevodom in komentarjem listine, drugi del pa bo obsegal zgodovinske in pravne razprave na to temo,« je dejal Andrej Smrekar, vodja projekta. »Tako naj bi na novo angažirali zgodovinarje, da se posvetijo tej problematiki, kajti v današnjem času so arhivski viri znatno bolj dostopni kot pred desetletji. Zato si obetamo velik izplen novega, dodatnega znanja.« K sodelovanju so povabili nekaj najvidnejših strokovnjakov s tega področja, med drugim zgodovinarja Janeza Weissa iz Črnomlja, ki je po Smrekarjevih besedah bistveno prispeval k snovanju projekta, lotil pa se bo primerjave listin mestnega prava spodnjedolenjskih mest.
Prav tako v avgustu mladinsko društvo v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Mestnim muzejem Krško odpira ulično (okensko) fotografsko razstavo podob Kostanjevice na Krki. Že prihodnji teden, 15. junija, pa bodo v Galeriji Božidarja Jakca odprli retrospektivno razstavo Vladimirja Makuca, ki temelji na donaciji 53 grafik. Za september direktor galerije Goran Milovanović napoveduje še prevzem več kot 330 doniranih del slovenskega umetnika Nandeta Vidmarja, ki bodo dobila stalno postavitev v kostanjeviški galeriji. V začetku decembra v Kostanjevici pripravljajo tudi prve Smrekarjeve kulturne dneve, ko se bodo posvetili kulturnemu buditelju in tvorcu kostanjeviške galerije Ladu Smrekarju.
