Nevarnih odpadkov je bilo v prvem četrtletju za 23.000 ton ali 1,3 odstotka vseh. Približno četrtina teh so bili oljni odpadki in odpadki tekočih goriv, predvsem z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje olja in vode. Zbranih je bilo tudi 528 ton odpadnih nagrobnih sveč. Od skupaj zbranih vseh vrst odpadkov jih je bil levji delež, 1,5 milijona ton, predvidenih za recikliranje, uporabo za gorivo in zasipanje.
Pri mineralnih odpadkih je bilo za predelavo namenjenih 80 odstotkov vseh, večina po postopku zasipanja. Sledili so kovinski (osem odstotkov) in komunalni odpadki (štirje odstotki), druge vrste odpadkov pa so bile za predelavo predvidene v manjših količinah.
Za odstranjevanje po končnih postopkih (odlaganje, sežig, trajno skladiščenje) je bilo predvidenih skupno 92.000 ton odpadkov. Prevladovale so mešane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupno 54 odstotkov), sledili so mineralni odpadki (17 odstotkov) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (12 odstotkov).
V reciklažo nekaj manj kot 600.000 ton odpadkov
Za postopke reciklaže je bilo predvidenih skupno nekaj manj kot 600.000 ton odpadkov. Količinsko je bilo za recikliranje predvidenih največ mineralnih odpadkov, in sicer 41 odstotkov vseh.
Od predvidenih končnih postopkov ravnanja je bila stopnja reciklaže najvišja pri kovinskih odpadkih, znašala je kar 99 odstotkov, ter živalskih in rastlinskih odpadkih (97 odstotkov). Večina slednjih je bila predvidena za predelavo v kompostarnah in bioplinarnah.
Statistični urad RS je omenjene četrtletne podatke objavil prvič, kot eksperimentalno statistiko, kar pomeni, da so podatki manj zanesljivi. Metodologija zajema in obdelave podatkov je še v razvoju, so opozorili na uradu.
