Kaj je ključna dodana vrednost višješolskih študentov za slovenski trg dela?
Veliko pomanjkanje strokovnega kadra vpliva na to, da spadajo višješolski diplomanti med zelo iskan in cenjen kader na trgu dela. Višješolska diploma jim prinaša hitro zaposljivost oziroma napredovanje in višje plače. Njihova ključna prednost je usposobljenost za takojšnjo vključitev v delovne procese.
Med opravljanjem praktičnega izobraževanja v prvem in drugem letniku spoznajo delovne procese, tehnologijo, delovno okolje in potencialne delodajalce, prav tako imajo delodajalci priložnost za privabljanje in izbiro kadrov. Mnogi študenti tako že v prvem letniku dobijo ponudbo za delo.
Malo manj kot polovica študentov v višjem šolstvu je izrednih (47,5 odstotka), večinoma so že zaposleni in jim tako nadaljevanje študija pomeni priložnost za poklicni razvoj in osebno rast ter napredovanje v delovnem okolju; delodajalcem pa priložnost za razvoj kadrov.
Kljub temu si več pozornosti vselej nekako izbojujejo univerze. Zakaj?
Sinonim za študij so še vedno velika univerzitetna središča, predvsem Ljubljana in Maribor. Srednješolci, še posebej gimnazijci, se večinoma vpisujejo na visokošolske študijske programe v teh mestih, kar je povezano z njihovimi motivi in dejstvom, da je raznolikost ponudbe terciarnega izobraževanja tam največja. Mnogi se vrnejo in nadaljujejo ter zaključijo študij na višji šoli v svoji regiji. Precej pa jih po višješolski diplomi nadaljuje študij na prvi in celo na drugi bolonjski stopnji.
Kaj napovedujete, katero znanje in katere izkušnje bodo najbolj iskani?
Pomembne bodo »mehke veščine«. Delodajalci dajejo prednost kandidatom, ki imajo ustrezno naravnanost do dela, dober odnos do sebe in sodelavcev, dobre komunikacijske sposobnosti in medosebne spretnosti, so motivirani, fleksibilni, samoiniciativni, vztrajni in učljivi. Nujni so digitalne kompetence in pripravljenost za delo v virtualnem okolju, naraščala pa bo potreba po ustreznih multikulturnih kompetencah, pripravljenosti za delo v timu in usposobljenosti za reševanje problemov. Predvidoma bodo v prihodnje ključne socialna inteligentnost, ustvarjalnost (originalnost, tekočnost in izvirnost) in sposobnost interdisciplinarnega delovanja. Vsebine za spodbujanje teh kompetenc so že vključene v višješolske študijske programe.
Kaj svetujete bodočim študentom?
Višja šola omogoča razvoj številnih kompetenc, ki bodo med najbolj iskanimi v prihodnosti, podatki pa kažejo, da so diplomanti višjih šol zelo zaposljivi in imajo tudi po mnenju delodajalcev ustrezne kompetence. Praktično izobraževanje omogoča spoznavanje potencialnih delodajalcev že med študijem in je priložnost, da mladi preizkusijo, ali je podjetje in delo pravo za njih, še preden končajo izobraževanje.
In kaj delodajalcem?
Delodajalcem bi se v imenu višjih strokovnih šol najprej želela zahvaliti za ključno vlogo in prispevek pri izobraževanju višješolskih diplomantov. Hkrati pa bi jih povabila, da izkoristijo izjemno priložnost za privabljanje kadrov. V času, ko se več kot polovica organizacij sooča s težavami pri pridobivanju kadrov, je to enkratna priložnost in bistvena prednost višješolskih strokovnih programov za delodajalce. x
