V nekaterih delih vzhodne Ukrajine je »sovražnik očitno v prednosti glede opreme in števila vojakov«, a se ukrajinske sile upirajo izjemno nasilni ofenzivi, je v sredo zvečer v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Potrebujemo pomoč naših partnerjev, zlasti orožje,« je Zelenski ponovil pozive Zahodu. Po njegovih besedah svet ni bil pripravljen na »ukrajinsko hrabrost«, mednarodno skupnost pa je okrcal, da preveč pozornosti namenja interesom Rusije in premalo interesom Ukrajine.
Posebej se je obregnil ob nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja, ki je namignil, da bi Ukrajina za končanje vojne morda morala žrtvovati del ozemlja, poroča AFP. Kissinger je namreč udeležencem Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da bi bila idealna vrnitev v »status quo« pred rusko invazijo 24. februarja.
Silovita ofenziva ruske vojske
Ruske sile, ki si prizadevajo prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk, medtem še naprej vodijo srdito ofenzivo na vzhodu Ukrajine. »Okupatorji so obstreljevali več kot 40 mest v regijah Doneck in Lugansk ter uničili ali poškodovali 47 civilnih objektov, vključno z 38 hišami in šolo. Zaradi tega obstreljevanja je umrlo pet civilistov, 12 pa jih je bilo ranjenih,« je po poročanju BBC sporočila ukrajinska vojska.
Ruske sile se vse bolj približujejo mestu Severodoneck, kjer je pred vojno živelo približno 100.000 ljudi. V sredo je guverner regije Sergij Gajdaj dejal, da so ruske enote napredovale tako blizu mesta, da lahko nanj streljajo z minometi. Po njegovih besedah je mesto »preprosto uničeno«.
Ukrajina je Rusijo obtožila »izsiljevanja«, potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod. »Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti,« je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov.
Rusija za blokade izvoza žita iz Ukrajine obtožuje Zahod
Zahodne države načrtno preprečujejo izvoz žita iz zasedenih predelov Ukrajine, s čimer poslabšujejo stanje svetovne prehranske varnosti, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. V Moskvi zagotavljajo, da bodo vzpostavili koridorje za izvoz hrane, če bodo mednarodne sankcije proti Rusiji odpravljene.
Peskov je dejal, da Kremelj zavrača obtožbe, da pošiljke žita ne morejo doseči svojih ciljev zaradi Rusije. »Nasprotno, obtožujemo zahodne države, da so sprejele številne nezakonite ukrepe, ki so pripeljali do te blokade,« je njegove navedbe povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija trdi, da bodo v Ukrajini vzpostavili prehranske koridorje, s pomočjo katerih bi se lahko izognili svetovni prehranski krizi, toda le v primeru, če bodo odpravljene nekatere mednarodne sankcije, uvedene proti Moskvi.
Sankcije in vojaške operacije so prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz Rusije in Ukrajine, ki skupaj pridelata približno 30 odstotkov svetovnih zalog pšenice, dodaja AFP.
Scholz: Putin ne bo diktiral miru
Ruski predsednik Vladimir Putin ne bo mogel diktirati miru v vojni, v kateri ne bo zmagal, je danes na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal nemški kancler Olaf Scholz. Po njegovih besedah je Putinu spodletelo pri vseh strateških ciljih, ki si jih je zadal glede Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ruski načrt zavzeti celotno Ukrajino je zdaj še bolj oddaljen, kot je bil na začetku vojne 24. februarja, saj se je Ukrajina odločno uprla, je dejal nemški kancler. Po njegovih besedah je Putin podcenil odločnost in moč zaveznic, ki so obsodile njegovo agresijo.
Scholz je dejal, da si želi Putin vrnitve svetovnega reda, v katerem močnejši diktira, kaj je prav. »To je poskus vrniti nas nazaj v čas, ko je bila vojna običajno sredstvo politike,« je dodal. »Naš cilj je popolnoma jasen - Putin ne sme zmagati v tej vojni. In prepričan sem, da ne bo zmagal,« je dejal nemški kancler. Po njegovem mnenju pa se bo začel ruski predsednik resno pogajati o miru šele, ko bo dojel, da ne more zlomiti ukrajinske obrambe.
Scholz je v nastopu napovedal nadaljevanje podpore Kijevu, pri tem pa ni omenjal kritik, ki jih je iz Kijeva deležen Berlin, češ da prepočasi ukrepa pri dobavah težkega orožja Ukrajini. Scholz je v nastopu še dejal, da je brutalnost ruske vojne povezala ukrajinski narod, poleg tega je dve državi, Finsko in Švedsko, spodbudila k vstopu v Nato.
Zaradi ruske invazije sicer po njegovem na kocki ni le državnost Ukrajine, temveč celoten sistem mednarodnega sodelovanja, ki je bil zasnovan po obeh svetovnih vojnah. To je sistem, ki oblast podreja zakonu, prepoveduje nasilje ter zagotavlja svobodo, varnost in blaginjo.
»V tem večpolarnem svetu različne države z vse večjim vplivom zahtevajo večjo politično udeležbo,« je dejal in opozoril, da so vlade predolgo enačile demokracijo z Zahodom. In prav zato je države, kot so Južna Afrika, Senegal, Indija, Indonezija in Argentina, povabil, naj se udeležijo letošnjega vrha članic skupine G7, ki bo potekal konec junija, je dejal.
Pozval je tudi k novim oblikam mednarodnega sodelovanja in iskanju pametnejših rešitev za svetovne probleme. »Deglobalizacija je napačna pot. Potrebujemo novo, drugačno globalizacijo, ki bo spodbujala pametne in trajnostne rešitve za podnebne spremembe ter odločno ukrepanje v prehranski krizi ali v boju proti pandemijam,« je poudaril.
