Poljski predsednik Andrzej Duda je poudaril, da bi bila podelitev statusa kandidatke EU Ukrajini močna politična gesta, na dolgi rok pa bi imela tudi pozitivne gospodarske učinke. Predvsem pa bi s tem pokazali, da Ukrajina kulturno in politično spada na Zahod, je dejal.
Borut Pahor je Dudo pri tem stališču podprl. »Mislim, da je prav, da je dobro, da je politično modro, če bi EU zmogla konsenz, da bi na naslednjem vrhu ali na enem izmed naslednjih vrhov, upajmo da čim prej, podelila Ukrajini status kandidatke za članstvo v EU.« je sporočil Pahor. Na skupni novinarski konferenci sta zagotovila, da sta usklajena pri vseh vprašanjih, ki sta se jih dotaknila na srečanju. Govorila sta sicer predvsem o vojni v Ukrajini in ruski agresiji.
Slovenski predsednik Pahor dejal, da želi Slovenija krepiti enoten evropski odziv, zato je tudi podprla vse svežnje sankcij proti Rusiji doslej. Duda pa je prepričan, da bo nov sveženj sankcij proti Rusiji, s katerim bi v prvi vrsti prepovedali uvoz ruske nafte, sprejet, kljub »neodobravanju Madžarske, Slovaške in Češke«. Poudaril je, da sankcije poleg pomoči Ukrajini predstavljajo enega od glavnih nevojaških načinov pritiska na Rusijo.
Pahor: Z agresijo v Ukrajini so slovenske simpatije do Rusije izginile
Duda je sicer Pahorju predstavil tudi položaj glede ukrajinskih beguncev na Poljskem ter stanjem na terenu v Ukrajini, Pahor pa je izrazil občudovanje nad poljsko solidarnostjo v zvezi z Ukrajino. Dejal je, da dolgo ni verjel temu, kar mu je glede namer Rusije sporočal Andrzej Duda. »Dolgo časa za opozorila, ki mi jih je dajal poljski predsednik in prijatelj glede ruskih ambicij, glede poseganja na njen zahod, nisem imel razumevanja. Menil sem, da moj prijatelj pretirava, «je dejal Pahor.
Ob tem je Pahor zbranim še pojasnil, da je bilo pred začetkom vojne v Ukrajini v Sloveniji veliko razumevanja za odlične odnose z Rusijo. »Mi nikoli nismo bili članica Varšavskega pakta. Slovenija ni bila nikoli okupirana s strani ruskih sil (...) Z agresijo v Ukrajini so te simpatije izginile. Ni nobenega razumevanja za ravnanje Ruske federacije,« je še dodal Pahor.
Ob tej priložnosti je slovenski predsednik pozval tudi k podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini. Kot je poudaril, bi bila to ravno tako modra politična poteza, sploh zdaj, ko se država sooča s politično nestabilnostjo. Duda je ob tem priznal, da vprašanje BiH za Poljsko ni tako pomembno, vendar razumejo, da je za Slovenijo ključno.
Predsednika Slovenije in Poljske sta sicer ocenila, da so odnosi med državama odlični, čeprav je bila ta tema zaradi vojne v Ukrajini potisnjena na stran. Kljub temu pa je izpostavil naraščajočo blagovno menjavo med državama, ki je po njegovih besedah že skoraj dosegla raven pred pandemijo. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje med državama v Pobudi tri morja.
Erdogan nadaljuje s pogovori o nasprotovanju širitvi Nata
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa se je danes z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem pogovarjal o turškem nasprotovanju članstvu Švedske in Finske v Natu, ki ju obtožuje, da dajeta zavetje kurdskim borcem. Napovedal je, da bo o tem v soboto govoril tudi z britanskim in finskim voditeljem.
»Govorili bomo tudi z vodjo Nata Jensom Stoltenbergom,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Erdogan. »Še naprej se bomo pogovarjali, da ne bi prekinili telefonske diplomacije med nami.« Dodal je, da »ne more reči da« pridružitvi Švedske in Finske Natu in dodal, da je Turčija žrtev ter da ima vse dokumente in informacije o omenjenih kurdskih terorističnih organizacijah.
Švedska in Finska sta v sredo uradno vložili prošnji za članstvo v zvezi Nato. Obe doslej nevtralni državi sta se za ta korak odločili spričo ruske invazije na Ukrajino. Za njuno pridružitev je potrebno soglasje vseh 30 članic.
Gazprom bo v soboto prekinil dobavo plina Finski
Rusko državno energetsko podjetje Gazprom bo v soboto zjutraj prekinilo dobavo ruskega plina Finski, so danes sporočili iz finskega državnega energetskega podjetja Gasum. Do tega je prišlo po odločitvi Finske, da Gazpromu za plin ne bo plačevala z ruskimi rublji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izvršni direktor Gasuma Mika Wiljanen je v izjavi za javnost sporočil, da obžalujejo, da bodo dobave plina po obstoječi pogodbi ustavljene, a dodal, da so se pripravljali na to situacijo. Ob tem je Wiljanen zagotovil, da zaradi odločitve Gazproma ne bo motenj v plinskem omrežju.
V četrtek je podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak dejal, da je približno polovica podjetij, ki imajo z Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina, odprla račune v rubljih. Ko bodo znani končni podatki za april, bo po Novakovih besedah pripravljen seznam tistih, ki so plačali v rubljih, in tistih, ki niso.
Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč pred časom naznanil, da bo Rusija za zemeljski plin sprejemala zgolj plačila v rubljih, kupci pa bodo morali odpreti račune v rubljih, ali pa bo dobava plina prekinjena. Gazprom je tako minuli mesec že ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ker plina nista želeli plačati v rubljih.
Finsko državno podjetje Gasum je že v torek ocenilo, da bi lahko Rusija kmalu prekinila dobavo plina tudi Finski.
Nemčija ni naklonjena ideji o skupnem evropskem zadolževanju za obnovo Ukrajine
Nemčija ni naklonjena novemu skupnemu zadolževanju EU za financiranje obnove Ukrajine po vzoru sklada za okrevanje in odpornost, ki je bil uveden za spoprijemanje Evrope s posledicami pandemije covida-19, je danes dejal nemški finančni minister Christian Lindner. Zamisel o instrumentu za obnovo Ukrajine so ta teden predstavili v Bruslju.
Lindner, ki je kot predsedujoči danes vodil zasedanje finančnih ministrov držav članic skupine G7, je zatrdil, da Nemčija zavrača zamisel o skladu po vzoru začasnega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, namenjenega blaženju posledic pandemije covida-19.
»Če so kakršna koli razmišljanja, da bi spet naredili nekaj takega kot 'NextGenerationEU', potem bi moral biti odgovor ne. To je bila enkratna priložnost,"« je na novinarski konferenci po zasedanju G7 v nemškem kraju Königswinter dejal Lindner, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Finančni ministri G7 so se sicer danes zavzeli za to, da bodo Ukrajini namenili dodatnih devet milijard evrov kratkoročne pomoči za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji. Nemčija naj bi prispevala približno milijardo evrov nepovratnih sredstev.
Evropska komisija je v luči prizadevanj za pomoč in obnovo Ukrajini pri soočanju s posledicami ruske invazije sredi tedna predlagala novo izredno makrofinančno pomoč v višini do devet milijard evrov. EU ima tako odgovornost kot strateški interes, da prevzame vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za pomoč pri obnovi Ukrajine, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Komisija je pri tem predlagala tudi vzpostavitev instrumenta za obnovo Ukrajine, in sicer s kombinacijo nepovratnih sredstev in posojil. Vključen bi bil v proračun EU, temeljil pa bi na izkušnjah EU iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vendar bi bil prilagojen izzivom obnove Ukrajine, so pojasnili v Bruslju.
»Prej ali slej pride čas, ko bomo morali preučiti možnosti za financiranje v evropskem merilu, kot smo to storili za covid,« je v sredo v Bruslju dejal izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans.
