Od začetka tega tedna v razstavnem prostoru Mestne hiše ustvarja hrvaški umetnik, živeč v Berlinu, Filip Mrvelj, ki je mednarodno zaslovel z velikimi 3D-umetninami, središče Ljubljane pa bo z anamorfno poslikavo naselil v teh dneh. Nastajanje 3D-doživetja si obiskovalci lahko vse do popoldne ogledajo v Mestni hiši, od jutri naprej pa bo v svoji končni podobi postavljeno na Prešernovem trgu, kjer se bo mogoče tako v petek kot v soboto sprehoditi po polju cvetic, polnem čebel, in se v 3D-umetnini tudi fotografirati.
Posebnost Mrveljeve umetnine je namreč, da z določene točke gledišča pričara iluzijo tridimenzionalnosti, ki se razpira skozi objektiv kamere, fotoaparata in mobilnega telefona. »Z gledanjem z določene točke slika dobi tridimenzionalni učinek zaradi anamorfne perspektive, pri kateri so izjemno pomembni tudi detajli in kontrasti barv,« pojasnjuje umetnik, ki je s svojimi uličnimi poslikavami razgradil že marsikatero monotonost urbanih površin v različnih mestih po evropskih in drugih državah, med njimi v Nemčiji, Avstriji, Turčiji, Katarju, na Tajskem in Nizozemskem ter drugod. Z anamorfno sliko, ki jo je s štirimi umetniki ustvaril na Nizozemskem, dolgo kar 140 metrov, pa se je leta 2013 zapisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pri čemer je svoj največji samostojni projekt pred enajstimi leti naredil v rodnem Slavonskem Brodu, kjer je s trajnimi barvami na bregu Save naslikal 1300 kvadratnih metrov veliko anamorfno sliko z naslovom Manjkajoča obala.
3D-umetnina, ki ozavešča
V Ljubljani sicer ne nastaja umetnina tako velikanskih dimenzij, v širino namreč meri tri metre in v dolžino 6 metrov in pol, kar je skoraj 20 kvadratnih metrov, ima pa zato velik družbeni pomen. S podobo cvetočega travnika, na katerem se pasejo čebele, bo v javnem prostoru ozaveščala o pomenu teh žuželk in medovitih rastlin za njihov obstoj. »Tovrstno ozaveščanje se mi zdi pomembno. Na Hrvaškem smo bili pred kratkim spet priča množičnemu pomoru čebel. Vsi vemo, da če izginejo čebele, izginemo tudi mi, tako tesno smo z njimi povezani v biološkem loncu,« pravi Filip Mrvelj.
Ni pa za hrvaškega umetnika ljubljanski projekt prvi, ki je povezan s čebelami, čeprav predhodnega ni uresničil. Nekaj let je namreč s prijateljem in sodelavcem iz Hrvaške načrtoval ogromno poslikavo čebele na snegu, ki bi jo izvedla v Berlinu. Struktura nekdanje industrijske cone, kjer je bil legalen prostor za ustvarjanje uličnih poslikav v mestu, je s ptičje perspektive namreč videti kot telo čebele, pripoveduje umetnik. Zato je prostor kar nekaj časa čistil in ga pripravljal, da bi, ko zapade sneg, v njem s sodelavcem ustvarita ogromno 3D-umetnino, ki bi jo bilo mogoče videti z dronom iz zraka.
»Ideja je bila, da bi s taljenjem snega izginjala tudi čebela, s čimer bi opozorili na problem izginjanja čebel v naravi,« je jasen umetnik, ki je za projekt pripravil že vse, od zasnove slike do materiala. Čakal je le sneg, in to tri zime, dokler ni lani končno zapadel, vendar ne v pravem času. »Zaradi pandemije prijatelj ni mogel na hitro priti v Nemčijo, sam pa sem bil v Latviji.« In tako iz poslikave na snegu ni bilo nič, poleg tega se je lani spremenila situacija v prostoru, ki ga opisuje, saj so se pojavile ograje. Te so razbile enovitost območja, poleg tega so začeli prostor po delih oddajati. Sicer pa Filip Mrvelj med ustvarjanjem v Ljubljani pravi, da je »lepo ustvarjati na teme, ki ozaveščajo. Čeprav zase ne morem reči, da sem ravno ekološki svetnik, pa zagotovo skrbim za okolje. Od nekdaj me je motilo uničevanje narave.«
