V zgodnjih jutranjih urah zadnjega dne lanskega leta se je za 27-letnim Matejem Perišem iz Splita v Beogradu izgubila vsaka sled. Morda se je zgodba o skrivnostnem izginotju končno končala – včeraj ob 9.30 so iz Donave na območju soseske Ada Huja namreč potegnili truplo mladeniča, ki bi lahko bil Matej Periš. Ker je bilo dolgo v vodi, je seveda neprepoznavno. Po pisanju srbskih medijev pa se temna majica, kavbojke in en bel športni copat na njem skladajo z oblačili, v katerih je pred štirimi meseci in pol izginil mladi Hrvat. Ali gre zanj, bo pokazala analiza DNK. Rezultati bi lahko bili znani že danes, kakor tudi vzrok smrti. O morebitni najdbi trupla njegovega sina je srbska policija najprej obvestila očeta Nenada Periša. »Zelo mi je težko, upali smo na kakšno spodbudnejšo informacijo, a se mora vsa družina soočiti z resnico in jo sprejeti,« je potrdil za srbski Telegraf.
Opravili rekonstrukcijo gibanja
Srbski in zlasti hrvaški mediji so že vse od 31. decembra dalje polni člankov o pogrešanem Mateju, za katerim se je vsaka sled izgubila v zgodnjih jutranjih urah zadnjega dne lanskega leta. Večer prej je preživel s prijatelji v nočnem klubu Gothic, ki pa ga je iz neznanih razlogov zapustil. Nadzorne kamere so ga nekaj minut pozneje ujele med tekom v kratkih rokavih, čeravno so se temperature v Beogradu takrat gibale okoli ničle. Na promenadi ob Savi je okoli druge ure ponoči s posnetka izginil. V preiskavi, ki jo je policija zagnala še isti dan okoli 18. ure, je policija pregledala na stotine ur nadzornih posnetkov, opravila razgovore s prijatelji, osebjem lokala, pričami, pa tudi taksistom, s katerim je med tekom govoril. Naredili so rekonstrukcijo njegovega gibanja. Sklenili so, da izginotje ni bilo povezano s kakšnim prepirom ali nasiljem. Pri preiskavi so si pomagali z brezpilotniki in termovizijskimi kamerami, iskanju so se pridružile tudi sosednje države.
Najhujša je negotovost
Teorij, kaj se je zgodilo z Matejem Perišem, je bilo ogromno – eni so bili prepričani, da je utonil v Savi, drugi, da je bil žrtev napada, tretji so omenjali povezavo z drogami, četrti so verjeli, da je še živ. Med njimi v prvi vrsti oče Nenad Periš, ki je v Beogradu preživel 75 dni. Nato se je vrnil domov k družini. »Moje srce je ostalo s sinom tam, kamor se bom vrnil,« je sredi marca dejal za časnik Slobodna Dalmacija. »Živim s tem, da ne vem, kje je moj otrok in kaj se je z njim zgodilo,« je pred dvema tednoma spregovoril za srbski Blic. Šteje dneve, odkar se je zadnjič slišal sinov glas, z obraza je izginil nasmešek. »Dlje ko traja bolečina, bolj se je navadiš, a je kljub temu vsak dan le močnejša. Ta negotovost je najhujša,« je razlagal. Bolj kot kaj drugega je upal, da se bo skrivnost sčasoma razkrila, da bo dobil vprašanja na vse odgovore. In da bo agonije, v kateri je družina živela zadnje mesece, končno konec.
