Po tem, ko je vlada tik po volitvah vendarle obravnavala Umarjevo gospodarsko napoved, je Fiskalni svet dobil osnovo, da je sestavil program stabilnosti za leto 2022. Ocenili so, da bi lahko bil primanjkljaj v letu 2025 višji kot lani, če ne upoštevamo covid ukrepov. Predvidevajo sicer postopno izboljšanje javnofinančnega položaja, vendar bodo že sprejeti ukrepi to omejili.
»Razmeroma ugodno stanje javnih financ, doseženo pred epidemijo, v srednjeročnem obdobju ne bo v celoti obnovljeno predvsem zaradi sprejetih diskrecijskih strukturnih ukrepov, ki od začetka uveljavitve izjemnih okoliščin niso bili neposredno povezani z omejevanjem posledic epidemije,« so ugotovili v Fiskalnem svetu, ki mu predseduje Davorin Kračun. »Sprejetje teh ukrepov pomembno omejuje oblikovanje manevrskega prostora za delovanje fiskalne politike tudi v prihodnje. Dodatne spodbude fiskalne politike glede na stanje javnih financ ter glede na trenutne ocene cikličnega položaja in kljub negotovosti še vedno ugodne makroekonomske napovedi niso potrebne, saj bi lahko sprožile pomembnejša neravnotežja,« so ocenili. Fiskalna politika bi morala zagotoviti vzdržno rast tekoče porabe in krepiti odpornost gospodarstva z investicijami iz evropskih sredstev. Sodeč po scenariju nespremenjenih politik Programa stabilnosti 2022 je sicer predvidena rast prihodkov zaradi napovedanih ugodnih makroekonomskih razmer. Visoke davčne osnove so posledica okrepljene gospodarske aktivnosti predvsem zaradi ekspanzivne javnofinančne politike, ter višje inflacije povezane s presežnim povpraševanjem.
Nominalni primanjkljaj naj bi se prihodnje leto znižal na dovoljeno mejo – 3 odstotke BDP. Njegovo zmanjševanje naj bi bilo posledica pričakovane rasti prihodkov. Dolg sektorja država bi lahko ob postopnem zniževanju leta 2025 znašal 68 odstotkov BDP. »Visok strukturni primanjkljaj je med drugim posledica v obdobju epidemije sprejetih ukrepov, ki trajno poslabšujejo položaj javnih financ,« so jasni. Učinek ukrepov, ki niso bili povezani z epidemijo, na saldo sektorja država v letu 2022 ocenjujejo na okoli 2,3 odstotka BDP, do leta 2025 pa naj bi narasel na 3,2 odstotka BDP. Sprejemanje ukrepov se je po sprejemu proračunskih dokumentov jeseni lani še okrepilo in zato so se uresničila tveganja, na katera je Fiskalni svet opozarjal; začasno poslabšanje javnofinančnega položaja zaradi epidemije se bo prelilo v strukturno. Fiskalna politika bi morala v poslej brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, investicije ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s covid ukrepi. Ta je bila v letu 2021 najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala.
