Doseganje podnebno-energetskih ciljev predstavlja v naslednjih letih enega največjih izzivov tudi za slovensko fiskalno politiko. In medtem ko so se investicije za te namene v obdobju 2016-2020 gibale v povprečju okoli ene milijarde evrov na leto, fiskalni svet ocenjuje, da se bodo morale v desetletju do leta 2030 za skoraj trikrat povečati.
Obseg investicij, ki prispevajo k doseganju podnebno-energetskih ciljev, je v obdobju 2016-2020 po oceni fiskalnega sveta na ravni nacionalnega gospodarstva znašal skupaj okoli pet milijard evrov oz. v povprečju okoli dva odstotka BDP letno. V nacionalnem energetsko podnebnem načrtu pa so potrebe za doseganje ciljev ocenjene na 28,4 milijarde evrov oz. v povprečju okoli šest odstotkov BDP letno.
Trije scenariji
Fiskalni svet ocenjuje, da je v obdobju 2021-2030 iz identificiranih namenskih sredstev za investicije skupaj razpoložljivih med 11,6 in 12,3 milijarde evrov. Na tej podlagi je pripravil tri scenarije investicijskega potenciala. Po najbolj verjetnem scenariju, ki predpostavlja podoben letni obseg nepovratnih spodbud Eko sklada kot trenutno, bi vrzel do potrebnega obsega investicij v naslednjih 10 letih skupaj znašala med osem in 8,7 milijarde evrov.
Po drugem scenariju, po katerem bi takse na obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom dejansko postale namenski vir in bi se hkrati povečale za pet odstotkov, kot je navedeno v nacionalnem energetsko podnebnem načrtu, bi se investicijski potencial lahko povečal za 1,8 milijarde evrov.
Po tretjem, najbolj ambicioznem scenariju, ko bi Eko sklad nepovratne spodbude financiral tudi z vsemi predvidenimi prihodki sklada za podnebne spremembe, pa bi se vrzel do potrebnih investicij po nacionalnem energetsko podnebnem načrtu zmanjšala na 2,1 do pet milijard evrov, je izračunal fiskalni svet.
Ob tem fiskalni svet opozarja, da bi ustrezno naslavljanje podnebno-energetskih izzivov zahtevalo boljši izkoristek razpoložljivih namenskih sredstev kot v preteklosti. To bi moralo vključevati precejšnje izboljšanje učinkovitosti in sposobnosti njihove porabe, sprejetje in dejansko izvajanje številnih novih ukrepov ter občutno krepitev institucionalnega okvira in zmogljivosti.
Glede na naravo potrebnih ukrepov in pretekle izkušnje pa avtorji analize sklepajo, da bi morala biti vrzel ne glede na izbrani scenarij investicijskega potenciala v veliki meri verjetno zapolnjena z javnimi sredstvi. Zasebni sektor namreč vsaj do sedaj ni kazal zanimanja za vlaganja v pretežno infrastrukturne projekte oziroma se vsaj na področju elektrogospodarstva sooča z omejenimi finančnimi viri glede na identificirane investicijske potrebe.
Skupina 11 članic EU za neodvisnost od ruskih energentov prek pospešenega zelenega prehoda
Skupina 11 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, je v skupni izjavi poudarila, da je najboljši način za dosego neodvisnosti unije od ruskih fosilnih goriv pospešitev zelenega prehoda za dosego podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050. Eno od ključnih orodij za ta prizadevanja vidijo v paketu Pripravljeni na 55, so zapisali v izjavi. Pod skupno izjavo so podpisani okoljski ministri 11 držav EU, poleg slovenskega ministra Andreja Vizjaka tudi ministri iz Danske, Nemčije, Finske, Nizozemske, Irske, Avstrije, Španije, Luksemburga, Latvije in Švedske.
V izjavi so izpostavili, da je EU v luči ruskega napada na Ukrajino pokazala zgodovinsko enotnost in se odločno odzvala na rusko agresijo. To enotnost in odločnost mora unija zdaj izkoristiti za dosego čim hitrejše neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv. »Zdaj je čas za pogum in odločen korak naprej z zelenim prehodom. Vsakršno odlašanje ali oklevanje bo le podaljšalo našo energetsko odvisnost,« so zapisali ministri.
IPCC: Globalni izpusti toplogrednih plinov se morajo prenehati zviševati pred 2025
V ponedeljek je Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, opozoril, da se morajo za prihodnost, ki bo vredna življenja, globalni izpusti toplogrednih plinov prenehati zviševati pred 2025, nato pa mora slediti njihovo hitro zniževanje.
Ministri pozdravljajo evropske smernice za reševanje energetske krize in postopno odpravo odvisnosti od ruskega plina, nafte ter premoga RepowerEU. Strinjajo se, da se mora to zgoditi čim prej in v tem okviru bo nujno pospešiti in povečati obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.
Eden od ključnih orodij v tem procesu je po oceni ministrov zakonodajni paket Pripravljeni na 55. »Evropska komisija meni, da bo paket Pripravljeni na 55, ko bo v celoti izvedena, do leta 2030 zmanjšala skupno porabo plina v EU za 30 odstotkov in prispevala k čimprejšnji popolni energetski neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Zato je treba pospešiti pogajanja o svežnju in povečati ambicije," so pozvali ministri.
Ambiciozen paket Pripravljeni na 55 je tako po mnenju 11 ministrov pomemben tudi kot učinkovit odgovor na rusko agresijo ter cenovno ugodna pot iz krize, ki obenem ustvarja nova delovna mesta. »Zato pozivamo vse države članice, naj se v tekočih pogajanjih o paketu Pripravljeni na 55 poenotijo in zagotovijo ambiciozen in hitro izvajanje svežnja,« so zapisali. Glede na izredne razmere bi morala EU po oceni ministrov raziskati in izkoristiti tudi možnosti za diverzifikacijo oskrbe z energijo.
