Danes se bo končala enoletna konferenca o prihodnosti Evropske unije, na kateri so evropski državljani na štirih panelih razpravljali o prihodnji podobi evropske integracije in njenih prednostnih nalogah. Za voditelje so pripravili skupno 178 predlogov s področja gospodarstva, socialne pravičnosti, zaposlovanja, digitalne preobrazbe, demokracije, vladavine prava, varnosti, podnebnih sprememb in vloge Evropske unije v svetu.
Velikopotezni predlogi
Med predlogi, kako naj se Evropska unija v naslednjih letih spremeni, so večje pristojnosti EU na zdravstvenem področju, evropskemu parlamentu bi dali možnost predlaganja zakonov, na različnih področjih bi pospešili boj proti podnebnim spremembam. Predlagajo uvedbo minimalne plače, da bi življenjske razmere med članicami postali primerljivejše. Pri proračunskih zadevah, zunanji politiki in socialnih temah, kjer se še vedno odloča s soglasjem, bi to spremenili v odločanje s kvalificirano večino, soglasje bi odpravili tudi pri sprejemanju sankcij proti državam, ki kršijo vladavino prava. Številni predlogi pa so enaki tistim, ki so se v zadnjem obdobju že pojavljali v javni razpravi o Evropski uniji.
Predloge na področju zunanje politike dr. Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA), opisuje kot inovativne, velikopotezne in večinoma izvedljive. Je pa njihova uresničitev odvisna predvsem od politične volje, bolj kot od velikih strukturnih sprememb. »Očiten primer je klic po odpravi možnosti veta pri odločanju v zunanjepolitičnih zadevah. Za dosego tega je veliko možnosti v veljavnih pogodbah, vendar tega ne izvajajo, ker preprosto ni politične volje. S podporo državljanov, ki se je pokazala v reprezentativnem procesu, in tudi zaradi dogodkov, ki vplivajo na varnost Unije, pa je možno, da se politična volja spremeni,« pravi Langejeva.
»Napačna dilema«
Konferenca o prihodnosti EU je bila francoska ideja, posvojila pa jo je celotna Evropska unija. »Ali bo konferenca uspeh ali polomija, je odvisno predvsem od tega, kaj se bo dogajalo po konferenci,« je prepričan dr. Dominik Hierlemann, strokovnjak pri fundaciji Bertelsmann. Devetega maja bodo poročilo o konferenci predali političnemu vrhu institucij EU. Evropska komisija, države članice in tudi francosko predsedstvo se bodo morali odločiti, kaj storiti s predlogi državljanov. Med možnostmi so spremembe delovanja EU brez spreminjanja evropskih pogodb ali pa začetek konvencije o prihodnosti Evrope, ki bi na koncu vodila do predloga sprememb evropske pogodbe.
Največja bojazen Janisa A. Emmanouilidisa, direktorja študij pri mislišču European Policy Centre, je, da EU ne bo izpolnila pričakovanj. »Izogniti se moramo napačni dilemi, ali gremo v spremembo pogodb ali pa spremenimo le tisto, kar lahko naredimo že zdaj. Storiti moramo oboje,« pravi Emmanouilidis. Na te dileme opozarja tudi Langejeva. »Z rusko vojno proti Ukrajini je v Evropi nastal položaj, ko se zdi, da je treba doseči hitre spremembe, enotnost, okrepiti zmogljivosti delovanja na ravni Evropske unije, odpornost proti različnim grožnjam, vključno z varovanjem demokracije. Ni pa enotnosti o tem, kako to doseči. Vprašanje je tudi, ali je ta situacija ustvarila nove razmere, v katerih je bolje vsaj za določen čas ustaviti procese in spremembe, ki izhajajo iz konference o prihodnosti Evrope, ali pa je, nasprotno, treba te spremembe v spremenjeni obliki doseči z vključevanjem državljanov v različnih oblikah posvetovalne demokracije,« meni Langejeva.
