Karine Tuil: Človeške stvari (Mladinska knjiga, 2021)
V prvem v slovenščino prevedenem delu uveljavljene francoske pisateljice Karine Tuil se bralec znajde v vlogi porotnika. Ko plaha in tiha najstnica iz ortodoksne judovske družine nižjega sloja posilstva obtoži priljubljenega sina premožnih in vplivnih staršev, se začne medijsko odmevno sojenje, v katerem tehtajo težo njene besede proti njegovi. Nagrajeni roman, ki poudarja, da stvari niso nikoli črno-bele, se od del s podobno tematiko razlikuje tudi v tem, da je napisan s perspektive storilca.
Svetlana Slapšak: Grožnja in strah (Založba *cf., 2022)
Novo delo antropologinje in avtorice mnogih del s področja študij spola, lingvistike, balkanologije, komparativistike in klasičnih študij Svetlane Slapšak s podnaslovom Razraščanje sovražnega govora kot orodja oblasti v Sloveniji obravnava pojav, ki se je v zadnjem času še razplamtel in že dosega nevarne razsežnosti. Delo, ki je nastajalo med letoma 2019 in 2021, osvetli povezave med sovražnim govorom in populizmom, neonacizmom, fašizmom ter predvsem goebbelsovsko propagando.
Bill Gates: Kako se lahko izognemo podnebni katastrofi (Učila International, 2022)
Na letošnji dan Zemlje je izšel slovenski prevod uspešnice Billa Gatesa, četrtega najbogatejšega človeka na svetu, ki v svoji knjigi poziva svetovne voditelje, naj se odločneje posvetijo prihajajoči podnebni krizi. Filantrop, ki se zadnja leta veliko posveča okolju, na jasen in razumljiv način predstavi dejstva, ki ne puščajo nikakršnega dvoma: drvimo v katastrofo. Slednjega ne bo lahko preprečiti, ni pa nemogoče, je prepričan Gates, ki v knjigi podrobno našteje, kaj je treba storiti, da rešimo planet.
Simona Klemenčič: Hiša brez ogledal (Litera, 2022)
Leposlovni prvenec jezikoslovke Simone Klemenčič se dogaja v Zvezi, novi evropski politični tvorbi, v kateri imajo glavno besedo tisti, ki so za svoje cilje izrabili vero – sodobni farizeji, v spremni besedi zapiše Kozma Ahačič. V distopičnem romanu, ki mestoma spominja na Deklino zgodbo, se bralec znajde v mračni Evropi, kjer je tudi avgusta sneg, poleg tega pa po celini pustoši nevarna bolezen. Avtorica je v roman vpletla nekaj bolj ali manj očitnih namigov na sodobna politična in družbena gibanja.
Ana Svetel: Marmor (Beletrina, 2022)
Po pesniški zbirki Lepo in prav, za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec, in po kratkoproznem delu Dobra družba je Ana Svetel izdala novo zbirko poezije Marmor. Etnologinja in antropologinja, ki trenutno pripravlja doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je v svoji novi pesniški zbirki strnila dela, v katerih med drugim obravnava vprašanja bivanjske tematike. Čeprav se pesnica v svoji poeziji razgalja in je ranljiva, je zbirka igriva in usmerjena k svetli strani življenja.
