Nemška vlada se že dlje časa nahaja pod plazom kritike, da Ukrajini ne želi dostaviti težkega orožja za obrambo pred ukrajinsko agresijo. Čeprav nemški kancler Olaf Scholz zagotavlja, da Ukrajina potrebuje težko orožje in tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pravi, da v Nemčiji ne obstaja tabu glede dobave težkega orožja Ukrajini, se to doslej ni zgodilo. V Berlinu se razmišlja o pošiljanju tankov Leopard 1 ali oklepnih vozil Marder v Ukrajino, vendar bi njihova prilagoditev za ukrajinsko bojišče trajala vsaj poldrugi mesec. Do zadržanosti prihaja tudi zato, ker bi se s pošiljanjem te oborožitve zmanjšala obrambno sposobnost nemške vojske, prav tako pa bi po oceni Scholza do težav prišlo tudi v Ukrajini z vzdrževanjem in rokovanjem s poslano opremo, za katero bi morali biti ukrajinski vojaki šele usposobljeni.
Tako Nemčija išče možnost, da bi ukrajinski vojski dobavila tanke sovjetske izdelave iz vzhodnih članic Nata, v zameno pa bi prišlo do protidobav. O takšnem scenariju, ki ga je omenjal tudi Scholz, so vsaj glede Slovenije danes poročali nemški mediji, v katerih so že zapisali, da bi lahko Slovenija Ukrajini dobavila večje število tankov T-72, v zameno pa naj bi naša država zahtevala dobavo nemških tankov leopard 2, oklepnikov puma in boxer.
Različni tipi vezane trgovine
Sedaj se Nemčija očitno dogovarja z več vzhodnoevropskimi državami, tudi Slovenijo, da bi prišlo do križne izmenjave težke oborožitve. Po poročanju nemških medijev naj bi Slovenija v Ukrajino poslala tanke T-72, v zameno pa dobila druga oklepna vozila, ki naj bi jih za zamenjavo zahtevali v Ljubljani. Tankov T-72 Slovenija nima, ima pa njihovo posodobljeno jugoslovansko verzijo – tanke M-84 za posadko treh oseb, opremljenem s topom kalibra 125 milimetrov. Prav tako premorejo tanke T-55 za posadko štirih oseb s topom kalibra 105 milimetrov.
Ali so ti tanki vključeni v morebitno križno dobavo z Nemčijo, na slovenskem obrambnem ministrstvu ne pojasnjujejo. Redkobesedni so tudi o poročanju nemških medijev, ki navajajo, da naj bi Slovenija v zameno za dobavo večjega števila tankov zahtevala tanke leopard 2 in oklepnike puma in boxer. Na obrambnem ministrstvu so zgolj potrdili, da sta se minister Matej Tonin in nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht v sredo pogovarjala o možni pomoči zaveznikov Ukrajini. »Konkretno še ni nič dogovorjeno,« je pojasnil tiskovni predstavnik ministrstva Aleš Sila.
Do kakšnih orožarskih barter poslov prihaja ta čas, kaže tudi primer iz vzhoda zavezništva Nata. Pred dnevi je sicer Ukrajina od neimenovane države dobila nadomestne dele za lovce mig-29. Tovrstne lovce imajo Bolgarija, Slovaška in Poljska. ZDA pa so tik pred dobavo delov migov Bolgariji odobrili nakup največ osmih lovcev F-16, ob čemer pa v Pentagonu niso potrdili, da gre za vezano trgovino zaradi bolgarske vojaške pomoči Ukrajini.
Staro za novo
»Cilj takšnih izmenjav orožja je, da se pridobi novo orožje in se znebi starega. Slovenija poskuša izkoristiti situacijo, da damo tisto, kar ne uporabljamo in v zameno dobimo tisto, kar že dlje časa kupujemo,« pravi dr. Maja Garb, obramboslovka na fakulteti za družbene vede o koristnosti dogovora za Slovenijo. Kot pravi, je v Ukrajini ta čas dobrodošlo vsakršno obrambno orožje, po drugi strani pa ima do dodatnega oboroževanja tudi zadržke. »Ne bom rekla, da je takšen pristop najboljši. Predvsem bi morali razpravljati o spodbudah in pritiskih, da se sklene mirovni sporazum.«
Tudi Garbova pravi, da so slovenski tanki M-84 stare jugoslovanske izdelave. Ker morajo ukrajinske sile znati rokovati z dobavljenim orožjem, bi ti tanki to zahtevo izpolnjevali, ocenjuje Garbova. Kako bodo ti tanki uporabni v Ukrajini, pa Garbova ne ve. Spominja namreč, da se je v začetku vojne opozarjalo, da tanki na ukrajinskem neutrjenem terenu ne bodo več uporabni, ko se bo končala zima. Postavlja se ji tudi vprašanje, kako hitro bi dogovor o morebitni izmenjavi orožja bil sklenjen. Kajti, kot pravi, so pogajanja o izmenjavah lahko dolgotrajna zaradi ocen vrednosti izmenjanega orožja in ali mora katera stran še kaj doplačati. x
