Marsikdo zdaj že razmišlja, a je po svoje tudi ujet v sistem, iz katerega je težko izstopiti. Tiste, ki izstopijo, gledamo skoraj s posmehom, češ, glej ga, čudaka. Večina stvari v naši družbi se razvija po ekonomski logiki. Kaj se splača, kaj prinaša zaslužek, korist nekomu, kako zaslužiti ne glede na posledice. Pa ne mislim samo na tisto, kar že na prvi pogled prinaša drugemu škodo. Veliko je takega, čemur ploskamo, češ, tale je pa res uspešen, dobro dela, koristi družbi. Razvijamo dejavnosti, ki nam povečujejo udobje, a na drugi strani krepko poslabšujejo naše življenjsko okolje in tudi možnosti preživetja na dolgi rok. Nikoli mi ni šlo v glavo, kako se je razmahnil letalski promet z nizkocenovnimi prevozniki. Res je krasno, da lahko skoraj vsak poleti z enega konca Evrope na drugega. Poceni. Ekonomsko res, ekološko pa zelo zelo drago. Podobno je s tovornim prometom. Kar poglejte, kam smo prišli s tovornjaki na naših cestah. Saj smo avtoceste zgradili skoraj samo še zanje in porabili ogromno denarja. Ne, niso krivi tisti, ki so šli v ta posel in od njega živijo, dajejo kruh mnogim voznikom, ampak voditelji, torej politika, ki ne razvija družbe v smer, ki bi potrebovala manj takih storitev.
Zdaj, ko se je vse razvilo tako daleč, bo dosti težje iti nazaj. Njive, ki smo jih pozidali, nikoli več ne bodo rodile. Ampak avtocesto na Koroško je treba zgraditi. Naravnost kriminalno dejanje je, da jo gradimo po najboljših njivah. Še dobro, da bodo naši otroci in vnuki lahko hrano nakupovali v preštevilnih trgovskih centrih; pridelovati jo je težko.
