Distributerji plina ne skrivajo, da s skrbjo pogledujejo na trge in se pripravljajo tudi na to, da bodo pošiljke plina, ki v Evropo prihaja pretežno iz Rusije, vse skromnejše, države, tudi Slovenija, pa iščejo možnosti, kako postati energetsko bolj neodvisne, piše Nataša Bucik Ozebek v novi številki Nedeljskega dnevnika.
V luči tega je slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec prek družbenih omrežij sporočil, da mora biti gradnja plinskega terminala prioriteta, premier Janez Janša pa dodal, da terminal za utekočinjen plin potrebujemo čim prej nekje na naši obali. Na ministrstvu za infrastrukturo smo želeli izvedeti, ali gre zgolj za preblisk pod vtisom dogajanj v Ukrajini ali za projekt z bolj otipljivimi obrisi. Na naša vprašanja niso neposredno odgovorili, zapisali pa, da moramo v prihodnje opraviti temeljit strokovni, okoljski in finančni razmislek, da bi podoben terminal, kot ga imajo Hrvati na Krku, postavili tudi na slovenskih tleh in tako zagotavljali diverzificirano dobavo plina za slovenske odjemalce.
Je pa medtem ideja o plinskem terminalu, ki za Primorce ni nekaj novega, naletela na velik odpor in začudenje. Še nedavno se je namreč Slovenija z vsemi močmi in celo tožbami več let borila proti plinskemu terminalu, ki ga je hotela španska družba Gas Natural postaviti tik ob slovensko-italijanski meji pri Žavljah. Trdila je, da plinski terminali zaradi visokega varnostnega in okoljskega tveganja ne sodijo v Tržaški zaliv. Zaradi nasprotovanj so pred več kot desetimi leti propadla tudi prizadevanja nemške družbe TGE Gas Engineering, da bi terminal za utekočinjeni plin postavila v Kopru, še prej pa tudi zamisel o skladiščenju plina v podzemnih kovinskih rezervoarjih v opuščenem rudniku Senovo. Projekt se je izkazal kot predrag in tehnično vprašljiv.
»Milo rečeno neprimerno in popolnoma neodgovorno je, da se najvišji predstavniki vlade, med njimi tudi ministri, prek javnih izjav, nemalokrat objavljenih prek twitterja, izrekajo o temah, glede katerih se je naša država že uradno opredelila, ter si privoščijo tovrstne objave, ki jih ne morem jemati drugače kot provokacije. Spomnimo na sprejeto resolucijo o strategiji za Jadran iz leta 2009, pa na odločno zavrnitev in upor ljudi zoper namero za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah,« je jasna primorska poslanka Meira Hot, ki se ji pridružujejo tudi drugi primorski poslanci in župani Slovenske Istre.
Slovenija desetino vse potrebne energije ustvari s pomočjo zemeljskega plina, a je pri njem skoraj popolnoma odvisna od uvoza. Če si lahko za negotove čase z blagovnimi rezervami naredimo zaloge žita, nafte in drugih nujnih življenjskih potrebščin, plina nimamo kje skladiščiti, saj nimamo plinskih terminalov. Z izjemo nekaj manjših količin plina, ki jih načrpajo na naftno-plinskem polju v Petišovcih in ga porabijo bližnja podjetja, ga vsega sproti uvozimo prek Avstrije, Hrvaške in Italije. Uvoz prek Italije, od koder je k nam prihajal alžirski plin, se je že pred leti skoraj povsem ustavil, glavnina ali skoraj 90 odstotkov plina tako do nas pride iz plinskega vozlišča v avstrijskem Baumgartnu.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Sankcije so dvorezen meč
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne bodo za Evropo in Slovenijo posledice gospodarskih sankcij, ki jih je svet uvedel za Rusijo, kaj skrivajo zgodbe živali v ljubljanskem živalskem vrtu, kako je nogometni reprezentant Jure Balkovec pomagal Iskrici Nedeljskega, zakaj je vlada obudila idejo o gradnji plinskega terminala, od koga se je učil Luka Sešek, novi pevec Ansambla Saša Avsenika, – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
