Osnove rezi
Obrezovanje v spomladanskem času je v veliki meri povezano z »zimsko rezjo«. Ko imamo manjše število sadnih rastlin, opravimo zimsko rez v začetku pomladi, ko ni več snega in na sončen dan, saj je takrat delo veliko prijetnejše. Prav tako lažje prepoznamo rodni les na rastlinah, saj so brsti že dobro razviti. Izogibamo se zmrzalim ter obrezujemo, ko je napovedanih več sončnih dni zapored. Večinoma se v celinski Sloveniji posvečamo jablanam, saj te prednjačijo na domačem vrtu in tudi stroka je glede rezi jablan najbolj temeljita, če primerjamo z drugimi sadnimi vrstami. Rodni les pečkarjev je kratek, 5–15 cm, in se zaključi z rodnim, debelim brstom. Tudi rodne šibe se zaključijo z lepim rodnim brstom. Tega ne smemo pozabiti, saj hišni sadjar vse te navpičnice največkrat poreže z drevesa. To pa ni prav, ker je to odličen mladi les, ki ga z enostavnim upogibanjem usmerimo v želeno smer. Taka veja hitro in enostavno nadomesti staro, ki rodi le še na koncu poganjka. Pri rezi vedno svetujem, da začnemo pri vrhu. Tega redno, vsako leto nižamo. A pri enodebelnih drevesih je vrh le eden, kar pomeni, da so vse druge veje okoli 50 cm nižje od vrha, da mu ne konkurirajo in ustavljajo njegove rasti. Ko uredimo vrh, pa začnemo z najvišjo etažo in se pomikamo nižje. Drevo oblikujemo tako, da ima obliko piramide. Pri taki obliki so plodovi dobro osončeni in je krošnja zračna, kar pomeni manj bolezni.
Sajenje je pomembno
Pri izbiri sadike moramo biti pozorni na sorto, ki jo po navadi izberemo glede na svoj okus in podlago, ki nam pove, kako veliko bo drevo v polni rasti. Sadno sadiko iz lonca posadimo tako, kot je rasla v samem loncu. Po potrebi zvite korenine nežno razpremo. Pogosto pa lahko izberemo tudi sadiko z golimi koreninami. Polomljene ali odrgnjene korenine odrežemo do zdravega, ne krajšamo zdravih. Sadika ima cepljeno mesto, ki je del rastline, kjer smo na določeno podlago cepili našo sorto. To je odebelitev 5–15 cm nad koreninami. Ta del mora biti pri sajenju vselej nad zemljo. Sadilno jamo vedno izkopljemo v suhem vremenu, da se grude lepo drobijo in se ne zlepljajo. Načeloma naj bo jama široka vsaj 50 in globoka 40 cm. Na dno sadilne jame in okoli sadike dodamo ekološko organsko gnojilo. Pri tem pazimo, da se gnojilo ne dotika korenin, saj jih poškoduje. Sadiko vedno umestimo v dobro mrežo proti voluharju. Prav tako zraven usidramo močan, impregniran kol za dobro oporo – in privežemo z elastično sadjarsko vrvico. Zemljo okoli korenin potem še dobro potlačimo, da ne pride do zračnih žepov. Tam bi lahko zastajala voda, ki bi povzročila gnitje korenin. Ko končamo, dobro zalijemo.
Čas je za prvo škropljenje
Številni škodljivci, njihove ličinke in jajčeca prezimujejo na drevesih, grmih in drugih olesenelih rastlinah v našem vrtu. Prav tako se tam skrivajo številne bolezni, ki jih opazimo pozneje, ko so že okužile liste, poganjek in plodove. Skrivajo se v lubju debla, vej. Zato je zelo pomembno, da opravimo zimsko škropljenje z oljnim sredstvom, ki deluje proti škodljivcem, a tudi z bakrovim sredstvom, s katerim odpravimo bolezni. Pri škropljenju se dobro zaščitimo z dolgimi oblačili, zaščitnimi očali, masko na dihalih in rokavicami. Sredstev ne mešamo skupaj, ker se mešanca sesiri in je tudi manj učinkovita. Škropljenje ponovimo čez 7–14 dni. Pazimo, da temeljito omočimo celotno drevo.
V času škropljenja mora biti temperatura nad 5 °C, enako velja še vsaj 5 ur po škropljenju. Brez vetra in močnega sonca. Pazimo, da škropimo le do faze mišjega ušesca, sicer lahko poškodujemo cvet. Kdaj je pravi čas škropljenja, moramo ugotoviti sami z rednim dnevnim pregledovanjem drevja. Včasih imamo milo zimo in se brsti kaj kmalu začnejo napenjati – in tudi obratno: v dolgi in hladni zimi enostavno počakamo s škropljenjem.
Gnojimo za pridelek
Brez kakovostne prehrane – gnojila, ne bo dobrega pridelka. Gnojimo vsako leto, celo večkrat v sezoni. Pomembno je predvsem spomladi dodati gnojilo, ki ga rastlina potrebuje za enakomerno rast in razvoj novega lesa in seveda cvetnega nastavka. Uporabimo ekološko organsko gnojilo v obliki peletov. Najboljša izraba hranil bo takrat, ko gnojimo spomladi dvakrat. Prvič, ko začne drevo brsteti, in drugič, ko je v fazi cvetenja. Tako je izraba dušika najboljša in je rast enakomerna. Gnojimo tako, da gnojilo potresemo po obodu krošnje, vedno stran od debla. Gnojilo posujemo pred dežjem ali dobro zalijemo. Ni ga treba vkopavati v tla, saj voda pelete raztopi, hranila pa preidejo v talno raztopino kot hrana za drevo.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
