Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), je poudaril, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki pripada vsem zaposlenim. »Po zakonu o stavki bi morala vlada odgovoriti na stavkovne zahteve in posredovati predstavnikom stavkajočih vabilo na pogajanja, na katerih bi se začelo iskati rešitve za mirno rešitev spora. A vlada je to v celoti opustila,« je dejal.
»Odgovor vlade, ki smo ga prejeli 24. februarja, je v resnici neodgovor, saj nima nobene zveze s stavkovnimi zahtevami, obenem pa vlada v njem zaposlenim celo ne priznava pravice stavke, češ da naj bi z njo kršili zakon o volitvah,« je povedal Štrukelj, in poudaril, da v zakonu o volitvah »ni nobene črke, ki bi kadarkoli onemogočala stavko«.
V Svizu so prepričani tudi, da vladni argumenti, zakaj stavka ne bo plačana, ne vzdržijo. Po Štrukljevih besedah se njihove zahteve vežejo na kršitve podpisanih dogovorov in če delodajalec te krši, mora stavko plačati. Tako recimo še vedno ni prišlo do razreševanja vprašanja plač v spodnji tretjini plačne lestvice, kamor sodijo tudi pomočnice vzgojiteljic, ki imajo začetno plačo nižjo od minimalne.
»Omalovaževanje in podcenjevanje šolnikov«
Glavni tajnik Sviza je opozoril, da plače v vzgoji in izobraževanju vse bolj zaostajajo za plačami v nekaterih drugih delih javnega sektorja. »V zadnjih petih, šestih letih so rasle trikrat počasneje, najbolj izrazite razlike pa so nastale v času sedanje vlade,« je dejal. Kot je poudaril, je to še zlasti nesprejemljivo ob dejstvu, da je v vzgoji in izobraževanju kar 90 odstotkov zaposlenih univerzitetno izobraženih, kar je daleč največ v javnem sektorju.
Po Štrukljevih besedah se je za stavko odločilo več kot 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju oziroma 91,4 odstotka vseh, ki so se udeležili glasovanja. »Apriorna zavrnitev vlade ne kaže le na omalovaževanje in podcenjevanje šolnikov, ampak tudi na izrazito neenakost, s katero vlada obravnava posamezne skupine zaposlenih. Medtem ko se je konec lanskega leta dogovorila za sistemsko zvišanje plač v zdravstvu, še pred tem pa tudi v policiji in vojski, zaradi česar je prišlo do velikih plačnih anomalij, se z nami noče niti pogovarjati. Takšnega očitnega razlikovanja na prvo in drugorazredne državljane ne razumemo,« je povedal Štrukelj in spomnil, da so šolniki v času epidemije »pomembno prispevali k normalnosti vsaj dela družbe«. »Posledica je, da se v vrtcih in šolah soočajo z izjemno visokimi obremenitvami zaradi bolniških odsotnosti in karanten,« je dejal.
Po Štrukljevih besedah se želi vlada pogajanjem o plačah izogniti tudi z raznimi lažnimi trditvami, med drugim z navedbami, da se je število zaposlenih v vzgoji in izobraževanju povečalo s 54 tisoč na 90 tisoč. »To nikakor ne drži,« pravi. »Vladni podatki jasno kažejo, da se je število zaposlenih od leta 2000 povečalo na 70 tisoč, pri čemer je bil odstotek povečanja identičen rasti zaposlenih v celotnem javnem sektorju. Število zaposlenih v celotnem javnem sektorju je poraslo za 35 odstotkov, v vzgoji in izobraževanju pa za 34 odstotkov,« je pojasnil Štrukelj. S podobnimi »manipulacijami« naj bi vlada opletala tudi pri podatkih o številu otrok na zaposlenega.
Za stavko se je izreklo več kot 37 tisoč šolnikov
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so se, kot smo že poročali, 18. februarja z veliko večino izrekli za izvedbo splošne stavke v vzgoji in izobraževanju. Glasovanje so izvedli v 731 šolah in vrtcih, udeležilo se ga je 40.729 zaposlenih, za stavko pa se jih je izreklo 37.248 oziroma 91,4 odstotka vseh.
Stavka, med katero bi bile šole in vrtci zaprti, naj bi se začela 9. marca, trajala pa bi vse dotlej, dokler vlada s šolniki ne bi sklenila stavkovnega sporazuma. Stavkovne zahteve vključujejo zvišanje plač, ki bi bilo primerljivo že dogovorjenim dvigom plač drugim poklicnim skupinam v javnem sektorju, in plačilo za povečane delovne obremenitve in tveganje za zdravje v času epidemije covida-19 za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki jim to pripada.
