Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so poskočile za 4,50 dolarja na 101,34 dolarja. Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena aprila, pa se je do poldneva po singapurskem času podražila za 4,13 dolarja na 96,23 dolarja za 159-litrski sod.
V četrtek zjutraj je predsednik ene največjih svetovnih proizvajalk nafte Vladimir Putin uradno ukazal napad na vzhodno Ukrajino, na kar se je naftni trg odzval z visokim skokom cen. Povpraševanje po črnem zlatu je v luči okrevanja gospodarstva po pandemiji veliko, Evropejci pa ob zaostrovanju sankcij proti Rusiji vse bolj pogledujejo proti drugim večjim proizvajalcem, kot je Savdska Arabija.
Cene aluminija zaradi ruskega napada dosegle rekordno vrednost
Cene aluminija so danes dosegle rekordno visoke vrednosti. Za tono te lahke kovine je bilo potrebno odšteti tudi do 3382,50 dolarjev (3008,84 evrov). S tem je bila presežena prejšnja najvišja vrednost 3380,15 dolarja na tono, dosežena julija 2008 med svetovno finančno krizo.
Aluminij, ki se uporablja v različnih izdelkih, med drugim v pločevinkah za pijačo in sestavnih delih letal, se je pozneje na londonski borzi kovin pocenil na 3372,50 dolarja na tono, navaja AFP.
Analitik banke Commerzbank Daniel Briesemann je za francosko tiskovno agencijo pojasnil, da je bila rast cen zaradi napada pričakovana. »Udeleženci na trgu se očitno bojijo, da bo dobava aluminija iz Rusije prizadeta v primeru strogih sankcij Zahoda in – verjetno – povračilnih ukrepov Rusije,« je pojasnil.
Cena aluminija je že nekaj časa na visokih ravneh zaradi omejene svetovne dobave te kovine, zlasti s Kitajske, še izpostavlja AFP.
Evropske cene pšenice po napadu na Ukrajino rekordno visoko
V luči ruskega napada na Ukrajino so se na svetovnih trgih močno zvišale tudi cene pšenice in številnih drugih surovin. Analitiki in trgovci so za francosko tiskovno agencijo AFP dejali, da so cene pšenice v Evropi dosegle rekordno vrednost. Na platformi Euronext je bilo po poročanju AFP za tono pšenice potrebno odšteti 344 evrov.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ruski napad na Ukrajino predstavlja dvojni pritisk na cene pšenice. Obe državi namreč sodita med največji svetovni proizvajalki pšenice in skupaj ustvarita približno četrtino svetovne trgovine.
Kuhar: Izpad dobav kmetijskih surovin iz Ukrajine ne bi zelo zamajal evropskega trga
Ukrajina ima zelo dobro razvito kmetijstvo in je na tem področju velik izvoznik, a v celotnem uvozu Evropske unije ne predstavlja velikega deleža. Tako morebitni izpad dobav zaradi dogajanja tam verjetno na splošno ne bi zelo zamajal evropskega trga, premiki pa so možni v specifičnih oskrbnih verigah, meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
To so denimo olja, predvsem sončnična in repična olja, kjer Ukrajina dosega okoli 80 odstotkov uvoza teh oljnic v EU. Je pa treba dodati, da je Evropa tudi sama precejšnja proizvajalka teh oljnic in je zato njen uvoz relativno manjši, je dodal. Podobno kot pri oljnicah je tudi pri koruzi.
Kuhar je ob tem spomnil na izkušnjo iz obdobja epidemije covida-19, ko je šlo prav tako za krizno stanje in so bile verige, družba in ekonomija pod močnimi pritiski. A prehranske verige so tudi v tem času »ohranile svoj tempo« oziroma delovanje. Tudi v primeru, da bi prišlo do nekih večjih izbruhov, ta del gospodarstva torej razmeroma dobro deluje, je dejal agrarni ekonomist.
Bo pa dogajanje v Ukrajini zagotovo posredno, v povezavi z drugimi sektorji, denimo energetiko, vplivalo na cene hrane. Kot je opozoril Kuhar, sta namreč kmetijstvo in živilstvo panogi, ki sta zelo vpeti v energetske nabavne verige, zato se podražitve v slednjih poznajo tudi na dogajanju v agroživilskih sistemih.
