»Ne potrebujemo te panike,« je dejal Zelenski. Kopičenje ruskih enot na meji z Ukrajino po njegovih besedah ni nič večja grožnja, kot je bilo podobno kopičenje ruske vojske lani spomladi. Ob tem je opozoril na potrebo po »stabilizaciji« že tako prizadetega ukrajinskega gospodarstva.
»Zaradi vseh teh signalov, da bo jutri vojna, tudi s strani spoštovanih voditeljev držav, ki pravijo le, da bo jutri vojna. To je panika - koliko bo to stalo našo državo,« se je vprašal ukrajinski predsednik. Dodal je, da je »večja grožnja za Ukrajino (...) destabilizacija znotraj države«.
Zelenski je Rusijo tudi pozval, naj podkrepi svoje trditve, da ne namerava napasti Ukrajine. »To govorijo odkrito, v različnih medijih, različni predstavniki, tako da bi lahko storili nekaj korakov, da to dokažejo,« je še dejal ukrajinski predsednik.
Do izjav Zelenskega prihaja prav v času, ko Zahod svari pred morebitno rusko invazijo na Ukrajino. Po navedbah Zahoda je Rusija vzdolž meje z Ukrajino namestila več kot 100.000 vojakov. Hkrati je Zahod Moskvo že posvaril pred hudimi sankcijami, če si bo Kremelj drznil napasti Ukrajino.
ZDA, Velika Britanija in Avstralija so si nazadnje nakopale jezo Kijeva, ko so družinam svojih diplomatov ukazale, naj zapustijo Ukrajino.
Macron in Putin za umiritev napetosti glede Ukrajine
Ruski predsednik Vladimir Putin in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v telefonskem pogovoru razpravljala o iskanju rešitve za ukrajinsko krizo. Putin je Macronu dejal, da Zahod v veliki meri ni upošteval zahtev Moskve glede varnostnih zagotovil. Iz Elizejske palače so sporočili, da sta se predsednika zavzela za umiritev napetosti.
»Odzivi ZDA in Nata niso upoštevali temeljnih pomislekov Rusije, vključno s preprečevanjem širitve Nata, zavrnitvijo namestitve ofenzivnega orožja blizu ruskih meja ter vrnitev Natovega vojaškega potenciala in infrastrukture na raven iz leta 1997, ko je bil podpisan ustanovni akt Rusija-Nato,« je Putin dejal Macronu, kot je razvidno iz zapisa njunega pogovora, ki ga je objavil Kremelj.
V Kremlju so opozorili, da je Zahod prav tako prezrl še eno ključno vprašanje, in sicer, kako nameravajo ZDA in njihove zaveznice uresničiti načelo »nedeljive varnosti« v Evropi, ki je zapisano v temeljnih dokumentih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Načelo nedeljive varnosti namreč pomeni, da nihče ne sme krepiti svoje varnosti na račun varnosti drugih držav.
Putin je opozoril, da bo ruska stran natančno preučila pisne odgovore ZDA in Nata na osnutke sporazumov o varnostnih zagotovilih, ki jih je prejela 26. januarja, in se nato odločila o svojih nadaljnjih ukrepih.
V telefonskem pogovoru je Putin poudaril, da mora Kijev dosledno izvajati dogovore iz Minska in druge sporazume, predvsem o vzpostavitvi neposrednega dialoga s samooklicanima ljudskima republikama Doneck in Lugansk ter odobritvi posebnega statusa Donbasa.
Iz Elizejske palače so medtem sporočili, da sta se predsednika zavzela za umiritev napetosti. »Predsednik Putin ni izrazil nobenih ofenzivnih namenov (...). Zelo jasno je povedal, da ne išče konfrontacije,« so zapisali v uradu francoskega predsednika.
Strinjala sta se, da je treba nadaljevati dialog glede strateške varnosti v Evropi, v katerem morajo sodelovati tudi Evropejci.
Glede konflikta na vzhodu Ukrajine je medtem Putin vztrajal pri trenutnem formatu pogovorov v okviru t. i. normandijske četverice, v kateri so Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija, so zapisali v Elizejski palači.
Dodali so, da se je ruski predsednik zavzel tudi za nadaljevanje pogovorov s francoskim kolegom. Ta bo sicer še danes po telefonu govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je že pred tem za radio RTL dejal, da je žogica sedaj na Putinovem igrišču. »Od Putina je odvisno, ali želi konfrontacijo ali posvetovanje. Mi smo pripravljeni na posvetovanje. Vendar sta za to še vedno potrebna dva,« je dodal.
Putin in Macron sta v telefonskem pogovoru prav tako razpravljala o sodelovanju med državama na področju jedrske energije in mednarodnem dogovoru o iranskem jedrskem programu. Strani sta ugotovili, da imata Rusija in Francija skupna stališča in aktivno podpirata nadaljevanje mednarodnih prizadevanj za ohranitev dogovora, so sporočili iz Kremlja.
Biden o možnem ruskem napadu na Ukrajino v februarju
Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek izrazil prepričanje, da bi Rusija lahko Ukrajino napadla v februarju. V primeru napada so sicer ZDA prepričane, da Nemčija ne bo zagnala plinovoda Severni tok 2.
Iz Bele hiše so sporočili, da je Biden v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v četrtek dejal, da »obstaja velika možnost« ruskega napada na Ukrajino v februarju. Tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Bele hiše Emily Horne je ob tem spomnila, da je Biden to že povedal javno in da ZDA na to opozarjajo že mesece, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.
Biden je v pogovoru znova potrdil pripravljenost ZDA in njenih zaveznic na odločen odgovor v primeru ruskega napada. Znova je tudi izrazil podporo Ukrajini ter zavezanost njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti.
Ukrajinskemu kolegu je tudi povedal, da ZDA preučujejo dodatno makroekonomsko podporo za pomoč ukrajinskemu gospodarstvu, so v sporočilu za javnost zapisali v Beli hiši.
Zelenski je tvitnil, da sta govorila o »nedavnih diplomatskih prizadevanjih za zmanjšanje napetosti in se dogovorila za skupno delovanje v prihodnje«. Govorila sta tudi o možni finančni podpori njegovi državi.
V primeru ruskega napada Nemčija ne bo zagnala rusko-nemškega plinovoda Severni tok 2
Visoka predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Victoria Nuland je pred tem v četrtek izrazila prepričanje, da v primeru ruskega napada Nemčija ne bo zagnala rusko-nemškega plinovoda Severni tok 2. To je dejala potem, ko je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock v nemškem parlamentu povedala, da nemška vlada z zahodnimi zaveznicami v primeru ruskega napada na Ukrajino pripravlja »paket močnih sankcij, ki pokrivajo več vidikov, tudi Severni tok 2«.
Na vprašanje, na čem temelji prepričanost ZDA, je Victoria Nuland odgovorila, da nemški regulator plinovoda še ni testiral niti potrdil. »V sodelovanju z Nemčijo si bomo prizadevali, da se plinovod ne bo premaknil naprej,« je dejala..
Plinovod Severni tok 2 teče iz Rusije do Nemčije po Baltskem morju. Septembra lani so ga dokončali, vendar še ne deluje, ker ga zaradi pravnih razlogov blokira nemški regulator na področju energetike BNetzA. Ta ocenjuje, da bi se postopek odobritve plinovoda lahko zavlekel do druge polovice letošnjega leta.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v pogovoru za ameriški CNN v četrtek dejala, da v primeru sankcij proti Rusiji »ni nič izključeno«. Možni so tako izključitev Rusije iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift, kot tudi ukrepi glede Severnega toka 2. Izpostavila pa je, da si Evropa prizadeva za rešitev s pogajanji, a se pripravlja tudi na najhujše.
Nemčija je vztrajala pri omenjenem plinovodu z Rusijo kljub skrbem, da bo zmanjšal vpliv Ukrajine, ker je Moskvi omogočil, da jo obide. Nemške zaveznice se tudi bojijo, da se bo z njim povečala odvisnost Evrope od ruskih zalog zemeljskega plina.
V prizadevanjih za rešitev rusko-ukrajinske krize, ki jo je sprožilo rusko kopičenje vojske na ukrajinskih mejah, so ZDA v četrtek zahtevale sklic javnega zasedanja Varnostnega sveta ZN. Sklic prvega zasedanje o tej krizi od njenega izbruha so zahtevali za ponedeljek. Govorili naj bi o kopičenju ruske vojske na ukrajinskih mejah, je povedala ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield.
Rusija kopiči bojne enote na mejah
Pentagon je medtem sporočil, da je Rusija s kopičenjem bojnih enot na mejah in tudi v sosednji Belorusiji nadaljevala v zadnjih 24 urah. Napovedal je novo ameriško vojaško pomoč za Ukrajino, poroča dpa.
Iz Pariza pa so sporočili, da se bo francoski predsednik Emmanuel Macron o ukrajinski krizi po telefonu danes pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron vidi v pogovoru priložnost za razjasnitev stališč obeh strani, so sporočili iz Elizejske palače.
