Na podlagi novele Zpiz-2I, ki je v uveljavi od 1. maja lani, se je za moške skrajšalo prehodno obdobje, v katerem se bo njihov odmerni odstotek za izračun pokojnine izenačil z ženskim. V letu 2022 se za moškega izračuna za 40 let pokojninske dobe starostna pokojnina tako, da se od pokojninske osnove odmeri 61,5 odstotka, že naslednje leto pa se bo odmerni odstotek izenačil z ženskim na 63,5 odstotka. Tako smo ena redkih držav, ki dejansko izboljšujejo način izračuna javne pokojnine, kar je dobrodošlo za posameznike, na drugi strani pa povečujemo dolgoročne izdatke pokojninske blagajne.
Nova višina najnižje pokojnine
Višine pokojnin v primerjavi s povprečnimi neto plačami še vedno upadajo in za leto 2020 je znašala povprečna neto starostna pokojnina le še 57 odstotkov povprečne neto plače, leta 2011 je bila 63,4 odstotka.
Tudi v letu 2022 ostaja izračun pokojninske osnove nespremenjen in se upošteva osnove iz katerih koli zaporednih 24 let pokojninskega zavarovanja od leta 1970, ki so za zavarovanca najugodnejša.
Na novo je določena tudi višina najnižje pokojnine, in sicer v višini 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar od 1. maja 2021 znaša 279,56 evra. Zagotovljena pokojnina po novem znaša 620 evrov, v prihodnje pa se bo usklajevala tako kot pokojnine. Do zagotovljene pokojnine so upravičeni tisti, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki dolžini, kot je predpisana za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti.
Pogoji za upokojitev ostajajo enaki
Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine letos ostajajo enaki in za pridobitev starostne pokojnine mora zavarovanec, ne glede na spol, hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe: starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
V določenih primerih je mogoče pravico do starostne pokojnine pridobiti tudi pri nižji starosti, in sicer zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, služenja obveznega vojaškega roka ali vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.
Uskladitev pokojnin februarja
Uskladitev pokojnin se izvede enkrat na leto na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev pokojnin se napoveduje za februar 2022. Dodatno je bil letos že izplačan solidarnostni dodatek upokojencem po zadnjem protikoronskem zakonu, in sicer 300 evrov za upokojence s pokojnino oziroma invalidskim nadomestilom do 523 evrov, 230 evrov za upokojence s pokojnino med 523,01 in 628 evrov ter 130 evrov za upokojence, ki prejemajo pokojnino med 628,01 in 732 evrov. Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence se je upoštevala višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga je uživalec prejel decembra lani.
Vedno več upokojencev
Število uživalcev pokojnin se povečuje iz leta v leto, konec lanskega novembra jih je bilo že 626.709. Za primerjavo, povprečno število uživalcev pokojnin je leta 2011 znašalo 569.951. Od prejemnikov pokojnin jih 74 odstotkov prejema starostno pokojnino, 12 odstotkov jih prejema invalidsko, 9 odstotkov vdovsko, 4 odstotke družinsko in 1 odstotek delno pokojnino.
O samih višinah pokojnin veliko pove razrez glede na njihovo višino. Po zadnjih podatkih Zpiza pa lahko vidimo, da je bilo novembra lani od vseh prejemnikov starostnih pokojnin le 5 odstotkov takih, ki prejemajo pokojnino, višjo od 1500 evrov. Večina, teh je 69 odstotkov, pa prejema pokojnino med 500 in 1000 evri.
O stabilnosti javne pokojninske blagajne so zgovorni poslovni podatki Zpiza, ki je imel lani od januarja do novembra za 5.704.682.016 odhodkov, na drugi strani za 5.708.573.347 prihodkov, od katerih je davčnih prihodkov (davki in prispevki) le za 4.554.127.839. Za pokrivanje odhodkov pa država primakne še dodatnih 1.134.468.536 transfernih prihodkov, večinoma iz proračuna, kljub temu da je bilo leto 2021 glede zaposlenosti in posledično tudi vplačil prispevkov v pokojninsko blagajno rekordno.
Iz leta leto varčuje več zaposlenih
Po zadnjih dostopnih podatkih od konca leta 2020 je bilo v drugi pokojninski steber, torej v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga izvajajo pokojninske družbe in nekatere zavarovalnice, vključeno rekordno število zaposlenih – kar 574.219 zaposlenih ali 60 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To je največji delež od leta 2001, ko se je začelo dodatno varčevanje. V zadnjih letih stabilno rastejo tudi prihranki zaposlenih, konec leta 2020 so znašali že 2,81 milijarde evrov.
V prihodnje bo že vsak drugi zaposleni prejemal poleg javne še dodatno pokojnino, ki bo nekaterim uspešno nadomestila upad javnih pokojnin, seveda pa je ključno vprašanje primerne višine dodatne pokojninske rente, ki je odvisna od višine vplačane premije, dobe varčevanja in donosa v času varčevanja.
Povprečne premije tistih, ki so varčevali v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri zavarovalnicah, je bila v letu 2020 61,5 evra na mesec, pri pokojninskih družbah 70 evrov ter pri vzajemnih in krovnih pokojninskih skladih 98,9 evra na mesec, če ne upoštevamo javnih uslužbencev.
Novost v letu 2021 je bilo sprejetje dopolnitve posebnega pravilnika, po katerem bodo morali letos do konca januarja vsi izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ob letnih potrdilih o pravicah, na katerih so bili do zdaj navedeni podatki o višini prihrankov konec preteklega leta, donosi in stroški, po novem prikazati še posebne projekcije pokojninskih prejemkov. Pri tem bo treba vsakemu članu na podlagi dveh scenarijev donosnosti izračunati, koliko sredstev bo lahko privarčeval do upokojitve, in prikazati, kakšno dodatno pokojnino bi lahko prejemal, ko se bo upokojil, če bo varčeval kot doslej.
Dobro leto za delniške pokojninske sklade
Večina izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja ima od leta 2016 na razpolago tudi bolj dinamične sklade življenjskega cikla, pri katerih so v sestavi večji deleži delnic. Zaradi visokih donosov delniških trgov v preteklem letu so dobri tudi donosi delniških pokojninskih skladov. Na primer delniški sklad Pokojninske družbe A je v letu 2021 dosegel 22,71-odstotni donos. vt
