DZ je zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 sprejel v ponedeljek. Da bi pospešili čimprejšnjo uveljavitev zakona, so se državni svetniki sestali že danes. Proti vetu jih je glasovalo 19, pet jih je bilo za.
Z zakonom se podaljšuje nekatere ukrepe iz dosedanjih protikoronskih zakonov in dodaja še nove. V njem so med drugim zapisani novi dodatki za najbolj ranljive, odškodninska odgovornost za primer zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19 ter zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede.
Veto zavrnili »v dobro državljanov«
Zahtevo za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Šumenjakom, ki je dejal, da ljudje čakajo na uveljavitev ukrepov, glasovanje o vetu pa je edini način, da se uveljavitev novega interventnega zakona pospeši. »Predlagam, da v dobro državljanov veto zavrnemo,« je dejal.
Naj se ukrepi čim prej uveljavijo, je pozval tudi finančni minister Andrej Šircelj. »S tem bomo olajšali življenje ljudi in zagotovili delo gospodarstva,« je dejal.
Gospodarstvo je sicer po besedah predsednice komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Marije Lah v zakonu omenjeno kot prejemnik pomoči v le minimalnem obsegu. »Gospodarska stran ne čuti ravno tako, pa čeprav so zagotovljena dodatna likvidnostna sredstva, podaljšani boni in je določeno povračilo stroškov hitrih testov podjetjem, ki so jih doslej morala financirati sama,« je odvrnila na Šircljeve besede.
Opozorila pred razkrojem javnega zdravstva
Več državnih svetnikov je opozorilo na določbo o zvišanju zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Peter Požun je opozoril, da se zaradi tega čakalne dobe ne bodo zvišale in tudi ne dvignila kakovost obravnave pacientov. »Vse to vodi k razkroju javnega zdravstvenega sistema,« je dejal in izrazil prepričanje, da ukrep ne bo začasen. Branka Kalenić Ramšak pa je pozvala k ohranitvi razmerij med plačami v javnem sektorju. Sicer bodo imeli zdravniki višje plače kot profesorji, ki so jih učili, je dejala.
Z namenom pospešitve uveljavitve so državni svetniki »navidezno« glasovali o odložilnem vetu tudi pri prejšnjih protikoronskih zakonih. Marsikateri državni svetnik je imel do takšne prakse pomisleke in omenjalo se je tudi zahtevo za presojo ustavnosti postopkov, povezanih z odločanjem o odložilnih vetih državnega sveta na predloge zakonov v izredno kratkih rokih, da bi s tem pospešili uveljavitev. Danes je predsednica interesne skupine delojemalcev Lidija Jerkič povedala, da bodo takšno zahtevo zdaj res vložili.
Vlada predlaga, da na novi interventni zakon ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, zato je v kratkem pričakovati tudi sklic izredne seje DZ.
Državni svet ni izglasoval veta na zakon o organiziranosti šolstva
DS na današnji izredni seji prav tako ni izglasoval n odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov. Za veto je bilo 14 svetnikov, proti 21. Pobudo zanj je podala interesna skupina delojemalcev, ki meni, da spremembe zmanjšujejo vlogo stroke na račun večjega vpliva politike.
Državni svetnik Branimir Štrukelj je v imenu predlagateljev dejal, da sprejeta novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel na izredni seji 22. decembra, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, zlasti strokovnemu osebju, v svetih vrtcev in šol jemlje po dva člana in tako nepremišljeno posega v bistvo dosedanjih dobro premišljenih razmerij. »Na prvi pogled je tretjinska zastopanost deležnikov v svetih v primerjavi s prvotnim predlogom manj sporna, a v resnici zanika ključne razloge, ki so narekovali asimetrično sestavo svetov vrtcev in šol,« je poudaril.
Štrukelj; Nova sestava sveta kaže na nezaupanje v učiteljstvo
V nadaljevanju je Štrukelj omenil, da se je proti spremembam v sestavi svetov v javnem pismu Proti politizaciji šol in vrtcev jasno opredelila pedagoška stroka s prvopodpisanim Slavkom Gabrom. Razlogov po njegovem mnenju za spremembe ni mogoče opreti na pretekle slabe izkušnje. Prav nasprotno, na kakovost slovenskih šol kaže tudi mednarodna raziskava PISA, kjer so slovenski učenci dosegli nadpovprečne rezultate. Sedanja sestava sveta kaže na nezaupanje v učiteljstvo, je prepričan Štrukelj.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je pojasnil, da je ministrstvo pri sprejemanju novele podalo določene pripombe glede zbirke in varovanja osebnih podatkov, ki so s sprejetimi dopolnili bile upoštevane. Zato zakon podpirajo in državnemu svetu predlagajo, da veta ne podpre.
Komisija DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport podpira veto, je dejal njen podpredsednik Bojan Režun. V komisiji se po njegovih navedbah sprašujejo, zakaj bi spreminjali model upravljanja vzgojno-izobraževalnih zavodov, če je ta kakovosten in uspešen. Opozoril je še na nesprejemljivost načina sprejemanja tako pomembnega zakona, v skrajšanem postopku in na izredni seji, brez analize in evalvacije dosedanjega delovanja javnih zavodov.
Večini svetnikov se sestava sveta zdi uravnotežena
V interesni skupini lokalnih interesov veta po besedah državnega svetnika Milana Ozimiča ne podpirajo, ker ugotavljajo, da je sedanja sestava sveta zavoda (po tri člane ustanovitelj, zaposleni in starši) v noveli kompromisna rešitev.
Da je v zakonu rešitev glede sestave svetov dobra, se zdi tudi Tonetu Hrovatu, sicer direktorju zavoda Grm Novo mesto - centra biotehnike in turizma, zato veta, kot je povedal v razpravi, ni podprl. Prav tako ga ni podprl državni svetnik Matjaž Gams, ki se mu sestava sveta s tretjinsko zastopanostjo zdi uravnotežena. Z njim se glede uravnoteženosti strinja med drugim tudi državni svetnik Rajko Fajt, ki je izpostavil še, da je predlagane rešitve podprlo vseh 212 slovenskih občin.
Nekdanji koprski župan in državni svetnik Boris Popović pa se je vprašal, zakaj bi dali več moči politikom in predlagal novo formulo 3+4+4, torej dodatnega člana staršem in zaposlenim ter se zavzel za veto.
