‘Daj, zdaj pa lahko poveš po resnici, to ne bo šlo v objavo,« zaupno reče novinarka, potem ko izklopi diktafon. »Saj ekološki kmetje prav dobro zaslužijo, ni res? Cene na ekološki tržnici so znorele. Bogati mestjanarji pa kar v naval!« Sogovornica zgroženo pomežikne, jaz pa se trudim razumeti, kdo je tukaj bolj kriv: meščani, ki za svojo (očitno previsoko) plačo kupujejo ekološko zelenjavo, ali ekološki kmeti, ki zelenjavo pridelujejo in (za očitno bajne denarje) prodajajo na tržnici? »Oh,« zavzdihnem. Ona pa: »Prejšnji teden je nekdo pred mojimi očmi kupil vrečko brstičnega ohrovta za sedem evrov na kilogram! Brstični ohrovt! To je ja ogabno!«
Čeprav se sliši kot karikatura, gospa z izklopljenim diktafonom ni niti karikatura niti izmišljija. Ljudje, s katerimi kramljam po kakšnem literarnem večeru, na kat...