Zaradi vsestranske uporabnosti, nevtralnega okusa in enostavnosti priprave je tunina iz pločevinke ena najpogostejših sestavin jedi, ki si jih pripravljajo tisti, ki nimajo časa ali niso vešči zapletenejše kuhe. Pred približno četrt stoletja je takšna tunina z naših jedilnikov nekako krivično izrinila (marsikomu) precej okusnejše takrat še izolske sardine, hkrati pa je ljudskim množicam postopoma približala na severu dežele prej manj priljubljeno oljčno olje. Ampak oljčno olje v povprečni pločevinki tunine je pravzaprav daleč od tistega, za kar se izdaja. Če odpremo takšno pločevinko katere koli znamke, namreč opazimo, da so šle oljke bolj daleč mimo tistega olja. Gre namreč za rafinirano olje iz oljčnih koščic, še veliko slabše od tistega, ki ga po štiri evre za liter prodajajo v diskontih. Boljše dobimo šele v pločevinkah z oznako »tunina v ekstra deviškem oljčnem olju«. Če že vztrajamo pri pločevinkah, je veliko boljša izbira tunina v lastnem soku (še bolje pa brez njega), ki ga lahko odlijemo in namesto njega prilijemo kanec dobrega oljčnega olja.
Ampak kdor želi pravi okus tunine, naj se raje poda v ribarnico, kjer prodajajo debele in sočne zrezke te odprtomorske roparice. Pravzaprav imamo srečo, saj je Jadransko morje svetovna posebnost. V nasprotju z drugimi morji se namreč tuni tu zadržujejo vse leto, zato je vse leto mogoče dobiti svežo tunino, ki je resda nekoliko dražja. Ampak iz nje lahko pripravimo denimo surovi karpačo, tako da zrezek za slabo uro položimo v zamrzovalnik, da ga lahko z zares ostrim nožem narežemo na kot las tenke rezine, ki jih potem z oljčnim oljem, limonovim sokom in soljo kot izjemno specialiteto pojemo surove. Če vam to ne diši, lahko celoten zrezek debeline od tri do štiri centimetre rahlo naoljite in res na hitro (le minuto z vsake strani!) popečete na žaru ali v razgreti ponvi. Pri tem je treba paziti, da sredica ostane vsaj malo rožnata, sicer bo še tako sočna tunina suha kot žaganje. Tako popečen zrezek iz tunine lahko podobno kot biftek začinimo s segretim zelenim poprom in obrizgamo z oljčnim oljem, priložimo še za pest kuhanega graha in jajce na oko, pa imamo izjemno hitro pripravljeno vrhunsko kosilo. Če se vam zdi to premalo, lahko dodate malo pečenega krompirja in solato po želji.
Okusen in lep na pogled je file tuna v krompirjevi skorji po italijansko, ki ga lahko razmeroma enostavno pripravite po tokratnem glavnem receptu.
File tuna v krompirjevi skorji
SESTAVINE ZA 4 OSEBE
900 g svežega fileja tuna
v enem podolgovatem kosu,
400 g krompirja,
najbolje rumenega,
2 večji šalotki
(ali 1 čebulo),
2 vejici timijana,
3 žlice oljčnega olja,
morska sol,
sveže zmlet poper.
PRIPRAVA
1 Opran krompir stresemo v lonec. Zalijemo z mrzlo vodo, malo solimo in pristavimo. Ko zavre, kuhamo kakšnih 15 minut, odvisno od debeline. Kuhan mora biti še čvrst, ne popolnoma skuhan! Še vročega odcedimo, olupimo in pustimo, da se popolnoma ohladi.
2Krompir grobo naribamo v skledo. Šalotko ali čebulo olupimo, čim bolj drobno sesekljamo in nežno primešamo naribanemu krompirju skupaj z listi timijana ter ščepom soli in popra. Krompir naj se pri tem ne zmečka v pire! V široki ponvi segrejemo 2–3 žlice olja in nanj razporedimo krompirjevo mešanico. Lepo pogladimo in poravnamo z lopatko. Pečemo 2 minuti na vsaki strani, kot palačinko, nato preložimo na papir za peko in pustimo, da se ohladi.
3 File tunine z vseh strani solimo in popramo. Položimo ga na rob krompirjeve palačinke, ki jo s pomočjo papirja lepo zavijemo okoli fileja, da se popolnoma zavije. Papir previdno odstranimo, jed prestavimo v naoljen pekač ter 10–15 minut pečemo v pečici, predhodno ogreti na 200°C (odvisno, ali želimo bolj ali manj rožnato sredico). Zadnje 3–4 minute peke po želji vključimo zgornji žar za lepšo skorjo. Narežemo in postrežemo z izbrano solato.
Čas priprave in kuhanja: 70 minut
Zimska paradižnikova juha
Potrebujemo
600 g paradižnika v koščkih,
1 čebulo,
4 stroke česna,
1 steblo zelene,
2 korenčka,
1 koren peteršilja,
100 g kratkih testenin,
150 g zamrznjenega graha,
2 žlici oljčnega olja,
1 pest razkoščičenih oljk,
morsko sol,
sveže zmlet poper, majaron.
Priprava
Korenje in peteršilj ostrgamo in narežemo na kolobarje. Steblo zelene narežemo na koščke. Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno sesekljamo. V večjem loncu na olju popražimo čebulo. Ko postekleni, dodamo česen. Ko ta zadiši, dodamo korenje, peteršilj in zeleno ter med mešanjem pražimo 5 minut. Primešamo paradižnik in 6 dl vrele vode, solimo in popramo. Pokrito kuhamo 35 minut. Dodamo grah, narezane oljke in testenine ter kuhamo, da se testenine zmehčajo na zob. Primešamo ščep majarona ter postrežemo s črnim kruhom, sirom in belim vinom (malvazija, beli pinot, sauvignon).
Jabolčni trikotniki iz listnatega testa
Potrebujemo
500 g jabolk,
500 g listnatega testa (odmrznjenega),
60 g sladkorja,
½ žličke mletega cimeta,
½ limone (sok),
1 jajce,
2 žlici mleka.
Priprava
Jabolka očistimo in drobno narežemo. V loncu jih zmešamo s sladkorjem, cimetom in limonovim sokom. Pokrijemo in na nizki temperaturi dušimo 10 minut, nato jih ohladimo. Jajce razžvrkljamo in zmešamo z mlekom. Listnato testo razvaljamo in razrežemo na 16 kvadratov. Robove premažemo z jajcem, na sredino pa damo žlico jabolčnega nadeva. Kvadrate po diagonali prepognemo v trikotne žepke. Robove zatisnemo z vilicami, žepke pa po vrhu premažemo z jajcem. Damo jih na pekač, obložen s papirjem za peko, in za 20–25 minut v pečico na 200 °C, da se zlato rjavo obarvajo.
