Rast v letu 2021 je temeljila predvsem na še naprej zelo ohlapni denarni politiki in nizkih, večinoma negativnih obrestnih merah ter izdatni pomoči držav vsem segmentom družbe zaradi boja s pandemijo. Pandemija ostaja ena glavnih tem tudi v letu 2022. Njen razvoj pa je zelo težko napovedati, saj spomladi skoraj nihče ni pričakoval novega, močnejšega jesenskega vala v Evropi. Zato nepredvidljivost epidemije ostaja, pričakujemo pa lahko spremembe pri denarni politiki. Ameriška centralna banka (Fed) že zmanjšuje dodajanje likvidnosti; po planu naj bi se to dodajanje zaključilo sredi prihodnjega leta.
Zaradi naraščajoče inflacije se krepijo pritiski po hitrejšem zmanjševanju likvidnosti in tudi dvigu obrestnih mer. V Evropi teh pritiskov skoraj ni, tudi nova nemška koalicija bo bolj naklonjena »zapravljanju«. A iz povedanega vidimo, da bo likvidnostno okolje nekoliko manj spodbudno za trge. Odprto ostaja vprašanje logistike in nabavnih verig. Podjetja pričakujejo zaostrene pogoje vsaj do sredine prihodnjega leta, se pa krepijo napovedi, da bomo te težave reševali še leta. Poleg pomanjkanja določenih izdelkov se ti izzivi najpogosteje manifestirajo v obliki rastočih cen. Inflacija zato ostaja glavna odprta »uganka« za 2022. Zgodbo, da je prehodna, pa lahko mirno vržemo v smeti. Vprašanje je samo, do kam lahko gre in na kateri višji ravni bi se lahko ustalila v drugi polovici 2022. Precejšen del odgovora na to vprašanje bo dalo gibanje cen surovin in energije. Tudi tu se zdi, da Evropa z zavlačevanjem certificiranja Severnega toka sama sebe strelja v koleno, a prav veliko ne zaostaja niti ameriška administracija z »bizarnim« sproščanjem strateških rezerv, ki predstavljajo približno dvodnevno porabo ZDA. Prehiter prehod na zelene vire energije očitno terja svoj davek, a ta prehod se bo očitno, tudi v skladu s planom nove nemške koalicije, le še pospešil, tako da energija ostaja ena izmed predpostavk, kjer ocene nihajo zelo močno. A zdi se, da se konsenz nagiba da bo težko ceneje.
Na koncu pridemo do vrednotenj, ki so gledano skozi zgodovinsko prizmo zelo visoka. Denar in obveznice ne ponujajo nobene alternative. Ta teden je negativen realni donos ameriških kratkih obveznic dosegel nov slavni rekord skoraj –6 odstotkov. Gre za nominalen donos, ki mu odštejemo trenutno inflacijo. Se pravi, nekdo ki drži denar na računu, ki ne prinaša ničesar, izgublja skoraj 6 odstotkov, kolikor znaša inflacija. Tega nismo videli že od sredine sedemdesetih let. Zato delnice in nepremičnine ostajajo privlačne.
Glavno vprašanje vsakega investitorja bo tudi v 2022 razmerje med hitro rastočimi, a zelo dragimi, in počasneje rastočimi, a cenejšimi delnicami. Če bo Fed poleg zmanjšanja likvidnosti dvignil še obrestne mere, se zna tehtnica nagniti v prid zadnjih. Razpršitev ostaja zato edina izbira. A ne pozabite, trg je lahko iracionalen dlje časa kot mi solventni.
