Letošnje predsedniške volitve v Čilu zaznamuje negotovost, pri čemer presenečenja niso izključena. Sklicane so dve leti po izbruhu socialnih nemirov, ki so precej spremenili politična razmerja, sredi razprave v ustavodajni skupščini o novi ustavi ter štiri dni po tem, ko je senat zavrnil ustavno obtožbo proti odhajajočemu predsedniku Sebastianu Pineri, ki jo je pred tem odobril spodnji dom parlamenta.
Zadnje javnomnenjske raziskave izpred dveh tednov kažejo, da bo potreben drugi krog, saj nobenemu od sedmih kandidatov niso izmerili podpore, ki bi presegala 30 odstotkov glasov.
Neoliberalec Kast vodi v javnomnenjskih raziskavah
Največ možnosti za uvrstitev v drugi krog napovedujejo štirim kandidatom. To so Gabriel Boric, ki zastopa levo koalicijo Apruebo Dignidad (Odobravam dostojanstvo) stranke Frente Amplio (Široka fronta) in komunistov, Yasna Provoste, ki je skupna kandidatka tradicionalnih levosredinskih strank (socialistov, krščanskih demokratov in drugih), Sebastian Sichel, ki je kandidat tradicionalne desnice, združene v koalicijo Chile Vamos (Gremo, Čile), ter Jose Antonio Kast, prvak skrajno desne Republikanske stranke. Če napovedi držijo (v zadnjem času meritve javnega mnenja v Čilu niso bile najbolj zanesljive), se bosta za predsedniško mesto v drugem krogu najverjetneje potegovala Boric in Kast z obeh skrajnih političnih polov. Ti dve opciji sta nastali ob robu tradicionalnega desnega in levosredinskega bloka, ki sta si podajala oblast od leta 1991.
Nekatere raziskave največ glasov napovedujejo 55-letnemu republikanskemu predstavniku Kastu, ki zastopa skrajno desno opcijo oziroma desno od tradicionalnih konservativnih strank, podpornic odhajajočega mandatarja Pinere. Kast je sin nemškega nacističnega oficirja, ki je po drugi svetovni vojni pobegnil v Čile, po poklicu je pravnik, oče devetih otrok, član nemškega katoliškega gibanja Schoenstatt in je bil že večkrat poslanec. V svojem političnem programu ponuja »red in ekonomsko stabilnost«. Kot oster nasprotnik migrantov, ki so si v zadnjem času izbrali Čile za ciljno državo, predlaga med drugim na severni meji izkop globokih jarkov za onemogočanje njihovega vstopa v državo. Kot zagovornik nekdanje diktature generala Augusta Pinocheta (1973–1990) nasprotuje spremembam ustave iz leta 1980, ta namreč temelji na neoliberalnih ideoloških principih, ki jih tudi sam zagovarja.
Poleg tega predlaga razveljavitev zakona o splavu in ukinitev ministrstva za ženska vprašanja. Kast skratka spada v orbito nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, kar v primeru njegove zmage pomeni nazadovanje čilske družbe tako na socialnih in ekonomskih področjih kot tudi področju človekovih pravic.
Levičar Boric za socialne reforme
Favorit levega pola pa je 35-letni Gabriel Boric, potomec hrvaških priseljencev, ki spada med mlajše levo usmerjene politike. Ti so se politično oblikovali v študentskem gibanju, ki je v letih 2011–2013 izpeljalo množične proteste z zahtevo po spremembah v šolskem sistemu. Boric je poslanec od leta 2014, na letošnjih predsedniških volitvah pa kandidira kot član konglomeratnega političnega gibanja Široke fronte in Komunistične stranke.
Socialni upor z začetki v oktobru 2019, ki je dosegel sklic referenduma o spremembah ustave oktobra 2020 ter izvolitev 155-članske ustavodajne skupščine maja letos, je pomenil kompliciran in tudi inovativen družbenopolitični proces. Osrednja zahteva pa so bile kakovostne javne storitve na področju izobraževanja, pokojnin in zdravstva.
Čeprav je bil izbruh nemirov spontan in brez političnega vodstva, je bila nova levica tista, ki je nezadovoljstvo kapitalizirala in predlagala korenite spremembe. Če je Kast oster nasprotnik sprememb ustave, je Boric eden glavnih zagovornikov teh sprememb, ki bi omogočile, da bi v primeru izvolitve lahko izpeljal svoj politični program.
V njem predlaga štiri glavne teme oziroma problematike, to so dejanska ekološka tranzicija, spolna problematika, decentralizacija in dostojno delo, poleg teh pa še korenite reforme na področju zdravstva, pokojnin, izobraževanja in davčne politike. Drugim kandidatom tako na levi kot desni sredini, ki predstavljajo tradicionalno politično in ekonomsko elito v državi, se zmaga na volitvah za zdaj ne nasmiha, a je vse odvisno od udeležbe, ki je bila na zadnjih volitvah zelo nizka.
