V predlogu proračuna za leto 2023 se bodo izdatki po načrtih vlade znižali na 13,36 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 11,84 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal 2,47 milijarde evrov ali 4,6 odstotka BDP, leta 2023 pa 1,52 milijarde evrov ali 2,6 odstotka BDP, s čimer bi se znova vrnili pod maastrichtsko raven v višini treh odstotkov BDP.
Po predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 se bo država v prihodnjem letu lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov. Finančni minister Andrej Šircelj kljub temu pričakuje, da se bo dolg sektorja država po zaslugi dobrih bonitetnih ocen in ugodnega zadolževanja z lanskih 79,8 odstotka BDP letos znižal na 78,5 odstotka BDP, prihodnje leto na 77,5 odstotka BDP, leta 2023 pa na 76 odstotkov BDP.
Več sredstev za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo…
Vlada pri proračunskih načrtih za prihodnji dve leti izpostavlja predvsem bistveno povečanje investicij, ki jih bo prihodnje leto in leta 2023 za več kot dve milijardi evrov. Več denarja bo na voljo predvsem za zdravstvo, pa tudi za domove za starejše, socialno varstvo, prometno infrastrukturo, šolstvo, obrambo in okolje ter digitalizacijo. Povečujejo se tudi sredstva za občine. Pomembno vlogo pri izvrševanju proračunov bodo imeli evropski viri. Samo iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo naša država prihodnje leto prejela 330,8 milijona evrov, leta 2023 pa več kot 453,7 milijona evrov.
V primerjavi z lani sprejetim predlogom proračuna za leto 2022 se najbolj povečujejo sredstva za ministrstvo za zdravstvo, z 294,1 milijona na 683,8 milijona evrov, precej več pa bo dobila tudi večina drugih resorjev. Sredstva se znižujejo samo ministrstvu za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj (NSi). Glede na lanski predlog proračuna bodo nižja za 16,5 milijona evrov, v primerjavi s proračunom iz leta 2020 pa za skoraj 360 milijonov evrov.
Vlada je proračunske dokumente po besedah predsednika vlade Janeza Janše in finančnega ministra sprejela na podlagi zadnjih ocen Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta Sloveniji za letos napoveduje 6,1-odstotno rast, za prihodnje leto naj bi gospodarska rast znašala 4,7 odstotka BDP, leta 2023 pa 3,3 odstotka BDP. Ob tem sta oba poudarila, da sta proračuna za prihodnji dve leti narejena upoštevaje izjemne okoliščine zaradi pandemije, kar pomeni, da se še ne upoštevajo stroga fiskalna pravila.
Fiskalni svet opozarja na nerealno načrtovanje
Fiskalni svet je že nekajkrat opozoril na nerealno načrtovanje v proračunskih dokumentih. Po njegovih ocenah vlada precenjuje odhodke za volilno leto 2022, medtem ko so ti za leto 2023 podcenjeni in ne upoštevajo vrste zakonskih obveznosti. »Projekcije za prihodnja leta ne temeljijo na ustreznih osnovah. S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ,« je prejšnji mesec opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Proračunski dokumenti za leti 2022 in 2023 po ugotovitvah fiskalnega sveta kažejo na dodatno spodbujevalno fiskalno politiko, in to kljub temu, da se že pojavljajo znaki pregrevanja gospodarstva. S tem pa prinašajo »tveganje, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, ob realizaciji visoko načrtovanih tekočih izdatkov prelilo v strukturno, kar lahko trajno poslabša stanje javnih financ«. Po oceni fiskalnega sveta bi sedanje ugodne makroekonomske napovedi in visoka likvidnost državnega proračuna ob zmernejši rasti izdatkov omogočile »hitrejše nižanje dolga brez ogrožanja okrevanja gospodarstva«. id
