Vlada je včeraj znižala starostno mejo za izpolnjevanje pogoja PCT, učenci se bodo pogosteje samotestirali, v gostinskih lokalih pa bo med možna strežba le za mizo, in sicer med 5. in 22. uro, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Začasno se zapirajo nočni lokali, začasno pa bo prepovedano tudi zbiranje, razen v ožjem družinskem krogu.
Ukrepi bodo začeli veljati v ponedeljek, nov režim testiranja v šolah pa teden pozneje. Medtem ko je bilo izpolnjevanje PCT (preboleli, cepljeni in testirani) doslej obvezno za starejše od 15 let, bo po novem za starejše od 12 let. Pogoj PCT je izpolnjen, če se oseba izkaže z veljavnim osebnim dokumentom in razpolaga z dokazilom PCT, je na novinarski konferenci po seji vlade med drugim dejal Poklukar.
V trgovinah bo moralo biti za vsakega obiskovalca zagotovljenih najmanj 10 kvadratnih metrov površin. Ob vhodu v trgovino bo moralo pisati, koliko ljudi se lahko naenkrat nahaja v trgovini, je dejal Poklukar in dodal, maske iz blaga ne bodo več dovolj, potrebne bodo kirurške ali maske tipa FFP2.
Od 15. novembra bodo učenci in dijaki začeli z samotestiranjem v šolah trikrat tedensko. Vsakomur bo pripadalo 15 testov na mesečni ravni.
Na javnih kulturnih in športnih prireditvah bodo lahko obiskovalci le na fiksnih sediščih z razdaljo. Glede izvajanja verske svobode pa bo veljalo, da je kolektivno uresničevanje verske svobode dovoljeno, če udeleženci izpolnjujejo PCT, nositi morajo maske in zagotavljati 1,5 metra medsebojne razdalje.
Vlada se je očitno znašla v slepi ulici
Prvotno smo namreč informacije o novih ukrepih pričakovali že v četrtek. Seja je bila takrat prestavljena na petek. Med drugim naj bi se udarila minister za zdravje Janez Poklukar, ki je zahteval popolno zaprtje javnega življenja, in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Po neuradnih informacijah so bili na mizi vlade različni scenariji. Najmanj možnosti se je pripisovalo novemu zapiranju države, ki ga zagovarja zdravstvo, kot najbolj verjetna pa se je omenjala vsesplošna uvedba pogoja PC, tako za delo kot za različne dejavnosti. Med izjemami pri pogoju PC bi bili otroci, mlajši od 12 let, prav tako ta omejitev ne bi veljala pri dostopu do nujnih življenjskih dobrin in zdravniških storitev. Na mizi prav tako naj ne bi bilo zapiranja šol, pač pa hitro testiranje v šolah, ne več doma. Vlada je po neuradnih informacijah prav tako obravnavala predlog omejitve delovnega časa gostinskih lokalov med 23. in 5. uro ter omejitev zbiranja le na družinske člane.
Minister za zdravje Janez Poklukar je pred odločanjem vlade dejal, da je zdravstvo na robu zmogljivosti in da brez zamejevanja družbenega življenja ne bo šlo več.
Lejko Zupanc: Trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je v izjavi za medije povedala, da so trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti. »Pripravljamo se za odpiranje dodatnih kapacitet tako za enoto intenzivne terapije, kot za navadne postelje,« je dejala.
Po njenih besedah stalen prihod novih bolnikov ne bi bila težava, če bi se ti v bolnišnici zdravili kratek čas. Že običajen covidni bolnik brez pridruženih bolezni, na primer hude oblike sladkorne bolezni ali srčnega popuščanja, namreč ostane v bolnišnici povprečno od sedem do devet dni. Ležalna doba bolnika v enoti intenzivne terapije pa je »zelo optimistično« okrog tri tedne, nekateri pa potrebujejo intenzivno nego nekaj tednov ali tudi več mesecev.
Bolnišnice bi želele, da bi se v delo z bolniki v enotah intenzivne terapije vključili tisti, ki so zaradi različnih razlogov bolnišnice zapustili ali pa ta trenutek ne delajo v enoti intenzivne terapije.
O možnosti zaprtja države je dejala, da je to »pač neko sredstvo, s katerim prisiliš ljudi, da se ukrepov držijo«. Hkrati pa je poudarila, da zaprtja države ne bi potrebovali, če bi bili vsi odgovorni. Tako si Lejko Zupančeva želi, da bi se vsi zavedali, da morajo narediti vse, da preprečijo prenos okužbe.
Bolnišnice pred izbiro, katere dejavnosti bodo morale žrtvovati
Strokovni direktorji vseh slovenskih bolnišnic so v skupni izjavi, ki so jo posredovali iz Slovenskega zdravniškega društva, opozorili, da so pred bolnišnicami najtežji tedni v njihovi zgodovini. a zagotovili, da bolnišnic ne bodo zaprli in bolnikov ne bodo zapustili.
Vse bolnišnice se po njihovih navedbah že soočajo s tem, da izbirajo, katere dejavnosti bodo morale žrtvovati, da bo najmanj kratkoročnih in dolgoročnih posledic za zdravje bolnikov. V bolnišnicah bodo postavljeni tudi pred največje napore za reševanje življenj covidnih in necovidnih bolnikov, so opozorili.
»Eni in drugi imajo samo eno življenje in za ene in druge se moramo enako boriti. Enim in drugim lahko zagotovimo, da vrat bolnišnic ne bomo zaprli in da bolnikov ne bomo zapustili. Ne moremo jim pa zagotoviti, da bomo zdravstveno obravnavo vseh, ki nas nujno potrebujejo, zagotavljali v okviru najvišjih standardov kakovosti in varnosti. Naredili pa bomo vse, kar je v naših močeh,« so napovedali.
Raziskava Valicona: Med ljudmi manj optimizma glede epidemije, narašča pa podpora pogoju PCT
Nova javnomnenjska raziskava družbe Valicon kaže na občuten padec optimizma ljudi glede razvoja epidemije, ki je najnižji od oktobra lani. Takrat je namreč indeks optimizma, s katerim spremljajo razmerje med deležema prebivalcev, ki na razvoj širjenja virusa gledajo bolj optimistično oziroma bolj pesimistično, znašal minus 72, konec letošnjega oktobra pa minus 70, pri čemer 100 pomeni absolutni optimizem, minus 100 pa absolutni pesimizem.
Se pa je v zadnjem času občutno dvignil delež tistih, ki podpirajo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Takoj po 15. septembru, ko je stopil v veljavo vladni odlok o omenjenem pogoju, ga je večina javnosti zavračala. Razmerje je bilo takrat 53 odstotkov proti in 47 odstotkov za. Mesec in pol pozneje je razmerje obrnjeno, saj zdaj pogoj PCT podpira 61 odstotka vprašanih, 39 odstotkov pa ga zavrača.
Med ljudmi vse manj samozaščitnega vedenja
V tokratni meritvi so preverili tudi nekatere oblike samozaščitnega ravnanje, in ugotovili, da je to danes v vseh pogledih manj prisotno. Marca lani, tik pred uradno razglasitvijo epidemije, je namreč več kot polovica vprašanih (56 odstotkov) zatrdila, da si roke umivajo pogosteje kot pred pojavom virusa, danes je takšnih le še 38 odstotkov. Če je še decembra 2020 90 odstotkov vprašanih zatrdilo, da vedno nosijo maske v zaprtih javnih prostorih, je danes takšnih 76 odstotkov. So pa ljudje v večji meri ohranili navado rednega razkuževanja rok.
Raziskavo je družba Valicon izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si, in sicer od 29. do 31. oktobra, v njej pa je sodelovalo 520 ljudi.
