Žal mi je, ker smo si kot narodi zaslužili boljšo usodo. Najbrž je nismo deležni, ker smo majhni narodi z majhnimi jeziki. Koga na svetu recimo briga za slovenski jezik, ki je zame eden najlepših. Majhnost kroji usodo naših narodov, saj isto velja za Hrvaško pa tudi za Srbijo, čeprav sta nekaj večji od Slovenije. Razmišljam, kako bo čez dvajset ali trideset let, če bo Evropa obstala, ko ne bo nikakršnih meja med državami. Vpliv angleškega in nemškega jezika bo najbrž tako močan, da bodo mladi odlično govorili v teh jezikih. Kaj bodo potem počeli denimo s hrvaško ali slovensko igralsko akademijo? Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: Rade Šerbedžija, igralec, režiser in glasbenik
Če bi prevzel kakšen politični položaj? Ne, ni govora. Politika je sicer pomembna stvar in v srečnih, pozitivnih časih je ukvarjanje z njo lepo. To so obdobja po velikih vojnah, kataklizmah, ko ljudje začnejo verjeti v novo energijo, novo življenje. A kako je mogoče, da tako hitro pozabijo na vse strahote vojn in se petdeset let pozneje vse ponovi? Ljudje smo pač nepopolna bitja. Res ne razmišljam kaj dosti o politiki in politikih. Po svoje se mi celo smilijo, saj v sedanjih okoliščinah ne morejo nič narediti ne glede na to, ali so desničarji, levičarji, zeleni… Vse, kar smo imeli, je razprodano, tovarne, banke, politiki so le nekakšni posredniki med nami in velikimi podjetji.
