Čeprav se zgodba Nee Čepelnik, lepotne strokovnjakinje, bere kot ena mnogih, je njeno življenje veliko bolj pestro, kot je bilo pred boleznijo. Kajti bolj kot številka 6250 prevoženih kilometrov od 19. februarja lani do 13. marca letos, uro in pol v eno smer do Ljubljane in nazaj, presune dejstvo, da je Čepelnikova zbolela za rakom dojk. A kljub bolezni, ki je zaznamovala tako njo kot njeno družino, se ni ustavila. Še vedno živi drzno, hitro, predvsem pa veliko bolj polno kot prej. Ji bo pa v spominu ostal sončen dan, bil je petek, ko je na izvidu z ultrazvoka pisalo: sumljiva tvorba zvezdaste oblike. Nekaj dni pozneje je izvid s punkcije potrdil, da je tudi ona zbolela za boleznijo, zaradi katere je umrla njena babica. Najtežji del, operacija in kemoterapija, je trajal pol leta, sledila so še obsevanja in enoletno prejemanje bioloških zdravil vsake tri tedne. »Leto in dva meseca sem bila nenehno na relaciji Ljubljana–dom,« je povedala in poudarila, kako pomembna je bila podpora družine, predvsem moža.
V ogledalu te gleda drug odsev
Tudi sama je občutila posledice zdravljenja. A kot pravi, je zunanji videz med procesom zdravljenja na srečo ni posebno obremenjeval. »Gola glava in bledo siva barva kože je pač videz vseh bolnikov na kemoterapijah. Zanimivo je, ker se v sebi počutiš enako kot pred diagnozo, še vedno si to ti, v ogledalu pa te gleda drug odsev,« je povedala. In priznala: »Kar me je glede zunanjega videza najbolj motilo, so bili odzivi okolice, saj je včasih kdo komentiral mojo zunanjost, pa sem jim mirno pojasnila, da sem dala skozi nekaj rund kemoterapij in da ne prihajam ravno z modne brvi.«
Močna kot je bila od nekdaj, si ni dovolila, da bi njena zunanja podoba vplivala na njeno razpoloženje. Pred boleznijo je imela dolge svetle lase, ki so segali vse do zadnjice. Bili so lepi, negovani in gosti. Tri mesece pred tem si jih je dala skrajšati, vendar so bili še vedno dolgi. Pozneje je izgubila vse. »Bila je nedelja, ko se je začelo izpadanje las. Frizerko sem obvestila o tem, prijazno mi je dala termin naslednji dan. Bila sem zadnja stranka. Ko mi je začela striči lase, sem kar slišala ogromen cmok v njenem grlu. Ker je za moje lase skrbela že nekaj let, je s težavo naredila naslednji korak,« je povedala sogovornica in priznala, da si je predhodno tudi naročila lasuljo, da ne bi izstopala, ko bi kam šla. »Saj je boljši občutek, vendar če bi se zdaj spet znašla v takšni situaciji, ne bi več nosila lasulje. Nisem pa dovolila, da bi me brez las videli otroci. Tik pred spanjem sem odložila kapico in si jo nadela takoj zjutraj, preden me je kdo videl,« je povedala in obrazložila, da je najstarejša hči zelo mehkega srca in ji je želela ta del prihraniti, mlajši deklici pa še nista kaj dosti razumeli, kaj se dogaja.
Prav tako ni oklevala pri dojkah. Kot pove, je tisti dan, ko je izvedela za diagnozo, kirurgu rekla, da želi takoj v operacijsko sobo in naj ji odstranijo obe dojki. »Dovolj dobro se poznam, da sem vedela, da bom drugo dojko kar naprej preverjala, ali se v njej kaj dogaja. Psihološka moč pa ni hec, hitro si kaj prikličeš. Zelo sem morala vztrajati, moja zahteva je šla skozi tri konzilije, da so mi jo odobrili.«
Postala je mojstrica ličenja
Po peti kemoterapiji je Nea izgubila tudi obrvi in trepalnice. »Zame je bilo najhujše izgubiti trepalnice, saj sem na njih dokaj navezana, nikoli nisem šla nikamor brez maskare,« je priznala in dodala, da si je kupila nekaj po videzu »naravnih« trepalnic, da bi si jih prilepila. »A ni šlo, saj nisem imela več svojih trepalnic, na katere bi se umetne lahko prilepile. Namesto tega so mi ušle v oči, tako da sem to idejo opustila,« je povedala. V smehu, morda s kančkom simpatičnega cinizma, je pripomnila: »Sem pa postala mojstrica eyelinerja, kajti brez tega nisem šla nikamor, ali brez črte senčila.« Prav tako ni bila preveč opazna izguba obrvi, saj jih ima sogovornica že nekaj let vrisane po japonski metodi.
Proti koncu zdravljenja se je tudi odločila, da zaposlitve ne bo iskala v stroki, za katero je pridobila izobrazbo. »Enostavno se nisem bila več pripravljena voziti v Ljubljano, kjer bi verjetno dobila prvo zaposlitev, saj sem imela vožnje v procesu zdravljenja kar precej. Ker pa bi rada razširila dejavnost in za opravljanje večine dejavnosti potrebujem kozmetično izobrazbo, so prva predavanja že za mano,« je povedala in pojasnila, da se ukvarja s podaljševanjem trepalnic. »Ponujam podaljševanje 'ena na ena', se pravi ena podaljšana na eno naravno. S to tehniko dosežemo naravni videz. Ponujam tudi volumen in megavolumen, to pa je tehnika, s katero dosežemo gostejše trepalnice,« je povedala in hkrati opozorila, da ko izpadejo naravne trepalnice, z njimi izpadejo tudi podaljšane. »Zato jih je treba obnavljati nekje na tri do štiri tedne.« Ob tem strokovnjakinja za lepoto pove, da nega podaljšanih trepalnic ni pretirano zahtevna, vsekakor pa je treba trepalnice umivati, saj se na korenih hitro naberejo zaspančki in umazanija. »Nehigiena pa lahko vodi v blefaritis, vnetje na robu zgornje veke. Pri umivanju je treba uporabljati odstranjevalce ličil, ki ne vsebujejo olja,« je Nea Čepelnik zaključila pogovor z nasvetom s področja svoje profesionalne dejavnosti.
