»Tukaj vas moram razočarati. Zvezdnice imajo v resnici zelo poškodovano kožo. Zaradi narave dela ne uporabljajo navadnih ličil, ampak filmsko masko. To pa težje odstranimo s kože: uporabiti moramo bolj agresivna čistilna sredstva, podaljšati je treba kontaktni čas čistilnih sredstev in uporabiti močnejši mehanski pritisk. Ker je filmska maska del vsakdanjika zvezdnic, jim ta zaradi odstranjevanja močno poškoduje kožo. Koža postane bolj dojemljiva za zunanje dražljaje in se zato hitreje stara. Dolgo obdobje uporabe filmskih mask pa je tudi eden izmed razlogov, zakaj zvezdnice posegajo po bolj invazivnih lepotnih popravkih,« razloži Nina G. Krajnc. Soustanoviteljica Aikon Akademije in blagovne znamke Aikon DermaSystems je mednarodno priznana predavateljica, ki priznava, da ji je študij prava dal širino in hkrati razblinil ideal, da je pravo pravično, zaradi česar na tem področju ni vztrajala. Začutila je, da je njeno poslanstvo drugje, in se podala v kozmetično-raziskovalne vode.
Ceno izdelka določa veliko dejavnikov
»V poplavi izdelkov in informacij na spletu ter družbenih omrežjih se je uporabniku težko znajti. Kozmetični izdelki so vedno bolj napredni, primanjkuje pa objektivnih informacij in strokovnjakov, ki pri priporočanju izdelkov ne zasledujejo modnih muh, ampak sledijo tistemu, kar je dobro za kožo. V splošnem je pri nakupu izdelkov pomembno, da izdelki ustrezajo stanju kože in rešujejo problematiko, so nealergeni in nekomedogeni (ne sprožajo mozoljev) ter vsebujejo učinkovite koncentracije aktivnih sestavin,« razloži sogovornica, ki kožo preučuje celostno in z različnih zornih vidikov. Z namenom, da prepreči njen prezgodnji propad in prezgodnje staranje, izvaja obširne biometrične meritve kože.
Pa je visoka cena izdelkov za nego kože vselej zagotovilo za kakovost? Odgovor na to vprašanje ni tako enoznačen, kot bi si morda želeli, poudarja: »Ceno izdelka določa veliko dejavnikov, od sestavin do dizajna in do tega, kako je sestavljena prodajna veriga. Pomembno je, kdo formulira izdelke, koliko znanja ima formulatorska ekipa in ali se redno izobražuje. So za izdelek potrebne predhodne študije in so te narejene na eni osebi ali na več osebah? Ima izdelek opravljene nadstandardne teste kakovosti, so sestavine v učinkovitih koncentracijah, patentirane, delujejo na površini ali prodirajo globlje? Vsa ta in mnoga druga vprašanja vplivajo na to, kako visoka bo cena izdelka. Ne nazadnje pa je dojemanje cene odvisno tudi od nas samih, ki najbolje vemo, kaj je za nas drago.«
Za kremico tudi več kot 2000 evrov
Načeloma višja cena pomeni, da je izdelek kakovostnejši, ni pa to pravilo, je jasna sogovornica: »Izdelek je lahko nekakovosten in neustrezen, a ima vseeno visoko ceno. Kozmetična industrija je slabo regulirana, na splošno primanjkuje različnih standardov. Kljub vsemu EU-regulativa, gledano v svetovnem merilu, še najstrožje regulira kozmetični izdelek. To pomeni, da so kozmetični izdelki, ki so v prometu na evropskem trgu, varni za potrošnika.«
Najdražje kreme na svetu dosegajo ceno tudi več kot 2000 evrov, pojasni strokovnjakinja: »Sestavine takšnih izdelkov so po navadi eksotične narave, rastejo samo na določenem območju ali na težko dostopnih predelih ali gre za tehnološko inovativne in patentirane sestavine. V obeh primerih gre za količinsko omejene sestavine, kar jim vrtoglavo dviguje ceno.«
So res toliko boljše od drugih ali gre bolj za razvado oziroma prestiž bogatašev? Krajnčeva meni, da bi lahko teoretično izdelali celo piling za obraz z mehanskimi delci kamnin z Lune, vprašanje je, ali so Lunini delci kamnin toliko bolj učinkoviti kot riževa zrna ali sladkor. Ali gre tukaj bolj za potešitev želje imeti v lasti nekaj, česar drugi ne morejo imeti, se sprašuje.
Lepota da, zdravje ne
Po besedah sogovornice ozaveščenost za nego kože pri Slovenkah raste, vendar je več kot 10.000 dermadiagnostičnih meritev kože, ki jih je strokovni tim Aikon opravil v osmih letih delovanja, pokazalo, da je nega Slovenk pomanjkljiva. Skozi meritve sta se izrazila dva ključna problema, poudarja: »Nego kože se v Sloveniji še vedno preveč povezuje z lepoto in premalo z zdravjem. Drugo dejstvo je nepoznavanje lastne kože – neprepoznavanje njenega stanja, problematike in potreb. Iz teh dejstev sledijo številne neustrezne in pomanjkljive negovalne rutine, ki škodijo koži.«
Prisotna je močna želja po mladostnem videzu, a se številni premalo zavedajo, da je ravno obraz tisti del kože, ki je najbolj izpostavljen zunanjim dejavnikom in s tem vplivom prezgodnjega staranja, opozarja Nina G. Krajnc: »Obraz je izpostavljen vse dni v letu, zato ga je treba še posebej ustrezno negovati. Tako kot je samoumevno kupiti nov plašč, bi moralo biti samoumevno kupiti ustrezne kozmetične izdelke, ki koži predstavljajo 'plašč' za zaščito pred zunanjimi vplivi in prezgodnjim staranjem.«
Moška nega še vedno tabu
Sevanje sonca pušča posledice tako na moški kot na ženski koži in predstavlja tveganje za zdravje pri obeh spolih. Kaj pa je tisto, kar najpogosteje delamo narobe pri negi kože? »Kože še vedno ne ščitimo dovolj pred sevanjem sonca, prav tako ne uporabljamo zaščitnih izdelkov vse leto, ampak zaščito še vedno povezujemo samo s poletjem. Kožo čistimo prepogosto in s premočnimi čistilnimi izdelki. Za negovanje kože se uporabljajo vlažilni izdelki, ki zaradi svoje sestave kožo izsušujejo in ne vlažijo. Seznam je kar dolg,« odgovarja strokovnjakinja.
Svetuje, da naj bo nega kože jeseni in pozimi usmerjena v odpravo fotopoškodb, ki so na koži nastale poleti: »Ko se jesen preveša v zimo, postaja koža vedno bolj suha, kar sovpada z začetkom kurilne sezone in s tem zmanjšano relativno vlago v ozračju, kar kožo izsušuje. Pazimo, da je v prostoru, kjer smo, dovolj vlage, kože ne čistimo prepogosto s premočnimi čistili, pazimo pri izbiri vlažilnih izdelkov, saj lahko vlažilni izdelki v zimskih mesecih paradoksalno kožo izsušujejo. Poskrbimo, da je v naši prehrani dovolj maščobnih kislin omega (plavih rib).«
Kaj je težje – poskrbeti za zdravo kožo od znotraj s kakovostno hrano ali od zunaj z ustreznimi izdelki?
Raziskave so pokazale, da je za zdravo kožo težje poskrbeti od znotraj s kakovostno prehrano, za konec razloži Nina G. Krajnc: »Sprememba prehranjevalnih navad namreč zahteva več časa za pripravo obrokov, nove navade pa običajno terjajo svoj čas, da jih uspešno vpeljemo, ter zahtevajo disciplino. Predstavljajo večji poseg v posameznikov osebni prostor kot negovanje z izdelki.«
