Na konferenci Nov začetek, namenjeni razvojnemu desetletju do leta 2030, so obravnavali aktualna vprašanja in ideje za preprečitev morebitne energetske revščine v Sloveniji, pa predloge, kako zaščititi ljudi pred zimo in gospodarstvo pred krizo, ter kakšne ukrepe bi na področju energetike morala uvajati Slovenija, kako naj bi regulirali cene energentov in kakšna je energetska politika Evropske unije. Ocenili so, da si mora Slovenija zagotoviti višjo stopnjo energetske neodvisnosti, dotaknili pa so se tudi predloga poslanske skupine SD o uvedbi energetske kapice in enkratne pomoči gospodinjstvom in ranljivim gospodarskim panogam.
»Evropa je na pragu energetske krize. V Sloveniji več kot 400 tisoč gospodinjstvom grozi, da se bodo morala odločati med hrano in ogrevanjem. Takšne odločitve so nesprejemljive, hitro okrevanje je nujno,« je povedala Tanja Fajon in dodala, da lov za dobički ne sme ogroziti preživetja ljudi. »Vlade imajo moč in odgovornost, da pomagajo in ukrepajo,« je dodala. Kot rešitev potencialne energetske revščine so izpostavili potrebo po učinkovitem načrtu in strateških rezervah, ki bodo zagotovile stabilno preskrbo z energijo. »Čas za ukrepanje je zdaj. Približuje se podnebni vrh v Glasgowu, na katerem si bodo države zadale ambiciozne cilje za pravičen prehod v nizkoogljično družbo in omilitev podnebnih sprememb,« je še dodala.
»Evropa je odvisna od uvoza plina,« je o dvigovanju cen dejal evropski poslanec Milan Brglez. Nabavna cena zemeljskega plina se je namreč v zadnjem obdobju zvišala za več kot 100 odstotkov. Dodal je, da gre za specifičen odnos do Ruske federacije in njene povezave s Kitajsko. Gre za ekonomsko in gospodarsko povezavo brez uradnega zavezništva, kar za Rusijo pomeni, da je neodvisna do tega, kaj bo prodajala Evropi. »Trenutno smo v fazi, ki bo trajala do konca prihodnjega leta, ko se bo globalno gospodarstvo stabiliziralo. Bolj kot dolgoročne rešitve so v tem trenutku pomembne kratkoročne,« je povedal Maks Tajnikar, ekonomist. Dodal je, da smo se v Sloveniji vedno znova odzvali dobro, saj imamo državno lastnino, ustrezno davčno politiko in nadzor. Kot pomemben dolgoročni vidik pa je izpostavil energetsko strategijo in hitro izgradnjo novega bloka NEK.
Pravičen prehod v nizkoogljično družbo za zaposlene v energetskih panogah pomeni postopno opuščanje uporabe premoga in prehod na čisto električno energijo. »V tem trenutku je ukrep ministrstva za infrastrukturo zelo škodljiv, saj bo prebivalce države postavil v neprijetno situacijo, ker nadomestne električne energije ne bo,« je o možnostih povedal Branko Sevčnikar, sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. »Kriza je prisotna, ostaja skrb, kje jo bodo uporabniki začutili,« je povedala Nevenka Hrovatin, podpredsednica Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko o tem, kako bo kriza vplivala na potrošnike. Nekateri ponudniki električne energije so že napovedali, da cen sicer ne bodo dvigovali do poletja prihodnje leto, kljub temu pa bodo cene odvisne od tega, koliko energije so ponudniki zakupili. »Konkurenca na trgu je precejšnja, odjemalci imajo možnost menjave dobavitelja, postopek pa je precej enostaven,« je povedala in poudarila, da je kot kratkoročni ukrep vedno mogoč poseg v davke in trošarine, opozorila pa je na nevarnost preliva nabavnih cen v končne, kar podjetja lahko privede v bankrot.
