Na gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pripravili predlog ukrepov, ki bi omilili val povišanja cen energentov in posledice za gospodarstvo, zlasti njen energetsko intenzivni del. Zbornica je sicer že oktobra dala tudi pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, saj je to možnost opredelila Evropska komisija v tako imenovanih »toolboxih« oziroma možnih ukrepih za pomoč.
Po besedah generalnega direktorja GZS Aleša Cantaruttija so pozitivne odzive že prejeli od ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za infrastrukturo, čakajo pa predvsem še ministrstvo za okolje in prostor. »Računamo, da bomo v dialogu in komunikaciji to shemo še nadgradili,« je na današnji novinarski konferenci dejal Cantarutti.
Skupen izdatek države bi znašal 106 milijonov evrov
Kot je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, bi bila do pomoči upravičena vsa podjetja, kjer je bil delež stroškov energije v prodaji večji od enega odstotka v zadnjem zaključenem poslovnem letu in katerim bo delež stroškov energije v prodaji v posameznih mesecih v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 porasel glede na isti mesec v prehodnem letu.
Po tej shemi bi država v roku 15 dneh po mesecu nastanka upravičenja, upravičenim subjektom povrnila polovico nastale škode oziroma polovico relativne razlike višjih stroškov za energijo v prodaji v posameznem mesecu na medletni ravni, ki jih subjekti niso mogli prenesti v prodajno ceno izdelkov ali storitev. V primeru dviga deleža stroškov energije v prodaji za eno odstotno točko med oktobrom 2020 in oktobrom 2021 država upravičenem subjektu povrne škodo v višini 0,5 odstotne točke prodaje, ki vsebinsko predstavlja povečan prispevek stroškov za energente v deležu od prodaje. Pomoč mora biti začasne narave in je vezana na posamezne mesece v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 z možnostjo podaljšanja za tri mesece, je še pojasnil.
Če bi vse družbe koristile pomoč, bi po oceni GZS skupen izdatek za državo znašal 106 milijonov evrov. Minimalni znesek povračila bi znašal 54 evrov, maksimalen 2,9 milijona evrov, mediana bi znašala 410 evrov. Po navedbah GZS sicer ni pričakovati, da bi vse družbe pomoči koristile. Nadzor nad predloženimi mesečnimi finančnimi izkazi in shemo bi izvajalo ministrstvo za finance.
Vir financiranja v rezervacijah podnebnega sklada
Cantarutti je shemo označil za zelo konkretno, ob tem pa je poudaril, da so našli tudi pravno podlago, postavili jasna merila, tudi kakšna je ocenjena vrednost pomoči za proračun in nenazadnje vir financiranja. Ta se, kot je dodal, nahaja v rezervacijah podnebnega sklada, ki so nastale od prodaja emisijskih kuponov.
Na vlado, pred katero je še nekaj tednov predsedovanja Svetu EU, je Cantarutti apeliral, da se poskuša znotraj unije oblikovati koalicija energetsko intenzivnih gospodarstev, ki bi dosegla »ne tako anemičen odziv na to situacijo«.
