V soboto dopoldne se je izpod strehe Doma pod Storžičem začel valiti dim. Ogenj je izbruhnil v stropu mansarde v sobi s skupnimi ležišči. Zaradi vžiga saj v dimniku se je stena dimnika pregrela, zato se je vžgala lesena stropna konstrukcija. Gospodar koče Dušan Gorjanc je poklical regijski center za obveščanje, saj požara ni mogel pogasiti sam. Poudaril je, da v koči ni več nikogar, in povedal, da je dostopna z avtomobilom. Če ne bi šlo za vajo, ki so jo skupaj pripravili Planinska zveza Slovenije in Gasilska zveza Tržič v sodelovanju z drugimi gorenjskimi gasilskimi društvi in GARS Kranj na pobudo Zavarovalnice Triglav, bi gasilci do doma potrebovali dobre pol ure, pravi Jani Žlindra, poveljnik Gasilske zveze Tržič. Tako pa smo gasilske sirene zaslišali že čez četrt ure.
Če bi šlo zares...
Za gasilce je gašenje planinskih domov zelo zahtevno, ker so koče precej oddaljene, zato od poziva do prihoda običajno mine precej časa. Težava je tudi pomanjkanje vodnih virov, ki bi jih lahko uporabili za gašenje. »Gasilci so odvisni samo od vode, ki jo pripeljejo sami. Vendar pa do koče ni vedno mogoče priti z vozili. V takšnih primerih se tudi požar običajno opazi zelo pozno in od gasilske intervencije ni kaj dosti pričakovati,« je realen Žlindra.
Če bi v Domu pod Storžičem zares zagorelo, bi bila lesena koča že dodobra v plamenih, tako pa so se gasilci spopadali samo s požarom, sprva omejenim na ostrešje, nakar so se lotili še pločevinaste strehe. »Voda skozi streho ne more do žarišča, zato je treba del strehe odstraniti,« je na dogajanje, ki se je iz notranjosti doma selilo tudi na streho, opozoril Žlindra. Medtem se je vnel še del bližnjega gozda, ki so ga gasilci prav tako uspešno pogasili.
S požarom v Domu pod Storžičem se je spopadalo 85 gasilcev z 18 gasilskimi vozil iz 14 gasilskih enot, večina iz Gasilske zveze Tržič, pa tudi iz gasilskih zvez Naklo, Radovljica, Kranj ter GARS Kranj z avtocisterno. »Vaja bila uspešno izvedena, pokazala je dobro usposobljenost gasilcev,« je ocenil poveljnik Gasilske zveze Gorenjske Tomaž Vilfan. »Intervencije pri požarih v planinskih domovih predstavljajo za gasilce velik izziv. Precej težav je s pravočasnim odkrivanjem požara. Prisotnost ljudi, kadar nastane, je lahko bistvenega pomena. Z usposobljenostjo lahko gospodarji oziroma udeleženci marsikaj preprečijo. Če ne morejo varno pomagati sami, pa je bistven čas, v katerem so gasilci o požaru obveščeni,« poudarja. Nekatere gorske koče imajo tudi javljalnike požara, ki so v takšnih primerih v veliko pomoč.
V Planinski zvezi zato precej pozornosti namenjajo preventivi, pravi generalni sekretar Damjan Omerzu: »Da bi po zadnjih slabih izkušnjah s požari v gorskih kočah zmanjšali tveganja, oskrbnike koč usposabljamo o požarni varnosti, to temo smo obravnavali tudi na konferencah planinskih gospodarjev. V teku je tudi razpis gospodarskega ministrstva za okoljsko in energetsko sanacijo planinskih koč, pri katerem so ukrepi požarne varnosti vključeni med upravičene stroške.« Preko razpisa je lani Zavarovalnica Triglav s samogasilnimi ampulami opremila 50 koč, letos pa še dodatnih 30.
Kajenje in kuhanje v sobah prepovedano
»Izkušnje nas učijo, da so vir požarov v planinskih kočah največkrat dotrajana in neustrezna električna napeljava ter dimniki in kurišča. Veliko koč je zgrajenih iz lesa, zato se lahko požar hitro širi. Izboljšati je treba tudi evakuacijske poti iz višjih nadstropij. Poleg tega je treba redno skrbeti za ustrezno delujoče gasilne aparate, saj je gašenje začetnega požara ključno,« našteva Omerzu.
Dobro je, da tudi obiskovalci planinskih koč navodila oskrbnikov dosledno upoštevajo. »Glavna je prepoved odprtega ognja v planinskih kočah, to pomeni, da je prepovedano kajenje in kuhanje v jedilnicah in spalnicah. S tem lahko marsikaj preprečimo,« pravi Omerzu. »Če do požara vseeno pride, ostanimo mirni, s paniko ne bomo ničesar rešili. Če nismo v nevarnosti, poskušajmo pogasiti začetni požar. Če ga ne moremo pogasiti sami, se umaknemo na varno in pri tem pomagamo še drugim ter obvestimo center za obveščanje,« poudarja.
