Specialist za javno duševno zdravje Matej Vinko je na današnji okrogli mizi ob začetku kampanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozoril, da stigma glede duševnega zdravja prisotna na več ravneh - stigmatizirani so ljudje, ki živijo z duševno motnjo, stigmatizirano je tudi iskanje pomoči. »Ves naš svet je prepleten z določenim pogledom na duševno zdravje,« je dodal.
Večina ljudi je tekom življenja neposredno vpeta v sistem skrbi v duševnem zdravju - bodisi kot svojec ali znanec osebe z duševno motnjo, pogosto pa tudi sami doživljamo duševne stiske in tudi duševne motnje. »Če govorimo o duševnem zdravju, moramo razumeti, da je to vseživljenjski proces,« je dejal. po njegovem mnenju je treba zagotavljati največ podpore v zgodnjih letih življenja posameznika.
Ambasadorja kampanje sta Aljoša Bagola in Sašo Dudić
Ambasadorja kampanje sta oglaševalski kreativni direktor Aljoša Bagola, ki je napisal knjigo o svoji izgorelosti, ter tetovator, gorski reševalec in glasbenik Sašo Dudić, ki ima prav tako izkušnjo s težavami v duševnem zdravju. Kot je dejal Dudić, se s stigmo sooča na vsej svoji poti težav. Največji problem stisk pa je, da imajo domino efekt - iz majhnih težav postane problem takšne razsežnosti, da preraste nas same, ne znamo se več spopadati z njim.
Kot je opozoril, ni vsaka pomoč primerna za vsakogar, zato je ključno posamezniku s težavami ponuditi pravo pomoč, ne zgolj pomoč. A dokler ne bodo ljudje s težavami v duševnem zdravju v družbi obravnavani enako, kot če imajo zlomljeno roko, v družbi na tem področju ne bo napredka, je dejal.
Vinko je pojasnil, da so se kazalniki, ki opisujejo duševno zdravje, v času epidemije covida-19 poslabšali. Način vplivanja pandemije na duševno zdravje posameznika je zelo kompleksen - ne gre le za neposreden vpliv, torej strah glede okužbe itd., ampak je pandemija vplivala na vsa področja našega življenja. Najbolj ranljive so tiste skupine prebivalstva, ki so že v preteklosti imele težave z duševnim zdravjem.
Po mnenju vodje projekta Branka Gabrovca pa je epidemija priložnost za sistemske spremembe na področju zagotavljanja pravic in dostopa v zdravstvu, tudi na področju duševnega zdravja. »Kako lahko nekomu rečemo, naj pove za svoje težave, da ni v redu, če pa pomoč ni na voljo,« se je vprašal. Opozoril je, da je v državi glede na podatke iz lanskega leta 96 kliničnih psihologov, čakalna doba za pregled pa je med 15 in 17 mesecev.
