Ljubljanski raper Zlatan Čordić - Zlatko, ki mu je tožilstvo po torkovih protestih in aretaciji pretekli teden očitalo sum kaznivega dejanja hujskanja k upiranju in zanj zahtevalo celo pripor, ostaja na prostosti.
S predlogom tožilstva se ni strinjala že preiskovalna sodnica, zato je o zahtevanem priporu moral odločiti zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča. Ta je pritrdil kolegici in med drugim poudaril, da je kaznivo dejanje hujskanja k upiranju definirano kot dejanje hujskanja k nasilnemu upiranju. Sodniki so ob tem opozorili, da je že iz zakonske dikcije jasno razvidno, da vsako upiranje zakonitim ukazom še ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, temveč mora biti podan element nasilja. Tega tožilstvo v predlogu za pripor ni izkazalo. Zunajobravnavni senat je tako zaključil, da tožilstvo zoper Čordića za zdaj ni izkazalo utemeljenega suma kaznivega dejanja, kar je poleg pripornih razlogov osnovni pogoj za odreditev pripora.
Tožilstvo za pripor zaradi ponovitvene nevarnosti
Da sta se policija in tožilstvo zelo »optimistično« lotila pregona zaradi suma kaznivega dejanja hujskanja k uporu, smo že poročali, zdaj pa smo tudi izvedeli, s čim konkretno tožilstvo v Čordičevem primeru zatrjuje utemeljeni sum hujskanja k upiranju. Ljubljansko tožilstvo je zavzelo stališče, da je njegovo nagovarjanje in gestikuliranje pri udeležencih protestnega shoda »povzročilo odločitev, da se tem ukrepom dejansko uprejo«. Tako naj bi bil Zlatko Čordić kriv, da protestniki niso upoštevali ukazov policistov, ko so ti razpustili shod, temveč so blokirali promet na delu Slovenske ceste, zaradi česar je policija nazadnje uporabila vodni top, solzivec in fizično silo. Po mnenju tožilstva naj bi Zlatko, ki udeležencev sicer ni pozival k nasilju, temveč jih je pozval na »sprehod po svobodni Ljubljani«, vedel, da bo njegovo hujskanje množice pripeljalo do nasilnega ravnanja protestnikov. S tem je tožilstvo poskušalo argumentirati utemeljeni sum, pripor pa je zahtevalo zaradi ponovitvene nevarnosti.
Pozivanje na sprehod, ne k nasilnemu upiranju
Že preiskovalna sodnica se s predlaganim priporom ni strinjala in je opozorila, da se Zlatanu Čordiću očita kaznivo dejanje z nizko zagroženo kaznijo (do treh let zapora), ki se obravnava po skrajšanem postopku in pri katerem je treba določbe o priporu že tako ali tako uporabljati še posebej restriktivno. Preiskovalna sodnica je prav tako ocenila, da je shod sklical Zoran Stevanović, ne pa Čordić, in da je množica protestnikov že pred tem, ko jih je slednji pozval, naj gredo po »svobodni Ljubljani« v Čopovo ulico, kršila vladni odlok, ki je začasno prepovedoval zbiranje več kot 50 ljudi. Preiskovalna sodnica je med drugim tudi poudarila, da je generalni direktor policije na podlagi 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije za tisti dan omejil oziroma prepovedal gibanje na osmih lokacijah v Ljubljani, med temi lokacijami pa Čopova ulica ni bila navedena. Tožilstvo po mnenju sodnice prav tako ni utemeljilo povezave med Čordićevim pozivom na sprehod po Ljubljani in nasilnim vedenjem nekaterih protestnikov (izgredi so se sicer začeli šele po Zlatkovi aretaciji). Sodnica pozivanja k nasilju ni našla niti med številnimi posnetki z različnih protestov, ki jih Čordić, ki ga je na sodišču zastopal ljubljanski odvetnik David Sluga, na omrežju objavlja že dlje časa.
Zunajobravnavni senat se je z ugotovitvami preiskovalne sodnice strinjal in še posebej poudaril, da kaznivo dejanje hujskanja k upiranju govori o pozivanju k nasilnemu upiranju. »Konkretizacije tega elementa v predlogu državne tožilke ni videti, ker v opisu glede njegovega delovanja navaja samo, da je 'udeležence nagovarjal in jim gestikuliral, naj se nasilno uprejo ukrepom državnega organa', te okoliščine pa niso potrjene ne v opisu ne v podatkih spisa,« je sklenil tričlanski senat.
